Vstop slovenskih klubov v Seho ima dolgo zgodovino, v kateri ni manjkalo preobratov, izsiljevanj in podobnega iz arzenala »balkanske folklore«. Prvi poskus poroke Rokometne zveze Slovenije in Sehe pred dobrima dvema letoma je po že sklenjenem dogovoru propadel tik pred zdajci. RZS, ki je postala članica Sehe med sklepnim turnirjem v Novem Sadu pred dvema letoma, je zaradi že dogovorjenega vstopa slovenskih klubov v Seho na svoji skupščini »izsilila« razširitev prve slovenske lige z 12 na nesprejemljivih 14 klubov, potem pa se je tik pred zdajci zgodil čuden preobrat. Vodstvo lige s sedežem v Zagrebu, katere polnopravni člani so nacionalne zveze, ne pa klubi (kot je to v košarkarski ligi Aba), je od Celja, Gorenja in Maribora zahtevalo kotizacijo po 150.000 evrov za vsak klub za vsako sezono, za dve skupaj 900.000 evrov, zato od vstopa v Seho ni bilo nič.

Na začetku letošnjega leta so bili pogovori spet vzpostavljeni, na marčevski seji pa je predsedstvo RZS skoraj soglasno (vzdržal se je le predsednik združenja prvoligašev Slavko Ivezič) prižgalo zeleno luč za vstop dveh slovenskih klubov v Seho, kar je bil prvi korak na poti sprejema. Ivezič je nekaj dni pozneje nepreklicno odstopil s položaja, kot glavni razlog pa je navedel dejstva, povezana s Seho: moška liga se je razširila na 14 klubov, namesto da bi se zmanjšala na dvanajst ali celo deset, padec kakovosti domače lige brez Celjanov in Velenjčanov, Seha tekmovalno ne prinaša ničesar, šlo naj bi bolj za prijateljske tekme...

Ribniška seja v ilegali

Naslednji korak do poroke je bila seja združenja slovenskih prvoligašev, ki je v ilegali (za zaprtimi vrati) potekala med aprilskim sklepnim turnirjem pokala Slovenije v Ribnici. A od 14 klubov jih je glasovalo le 12, kajti predstavnik Sevnice se seje ni udeležil, zastopnik Slovenj Gradca pa jo je predčasno zapustil. Za to, da Celjani in Velenjčani igrajo v ligi Seha, je bilo osem klubov, štirje so bili proti (Koper, Ribnica, Trimo, Ormož), glasovanje o novem tekmovalnem sistemu zaradi njunega odhoda pa je bilo še bolj tesno (7:5). Sledilo je še sklepno dejanje vstopa – junijska skupščina RZS, na kateri je dobro namazan glasovalni stroj dokončno prižgal zeleno luč za Celjane in Velenjčane: od skupno 88 članov skupščine z glasovalno pravico se jih je zbralo 69, zelene kartone pa jih je dvignilo 48, kar je pomenilo, da je štiriletna predpogodba, podpisana s Seho, postala veljavna.

Na skupščini so tudi sklenili, da bo od sezone 2017/18 v prvi slovenski moški ligi nastopilo le 12 klubov (10 v rednem delu in še dva v končnici), kar pomeni, da bodo v tej sezoni iz prvoligaške druščine izpadli kar štirje. Ker je odločitev skupščine o vstopu v Seho dokončna, je moralo združenje prvoligašev takoj najti rešitev za tekmovalni sistem v sezoni 2016/17. Po težkih in na trenutke neprimernih besedah opozicije ter številnih predlogih so le sprejeli kompromisno odločitev: v končnico za prvaka se uvrstijo štirje najboljši klubi iz rednega dela tekmovanja, ki bodo vanjo prenesli vse osvojene točke, pridružita pa se jima še Celje in Gorenje, ki bosta končnico začela z enakim številom točk kot najboljši iz rednega dela. A sklep ima tudi manjšo »lepotno napako«, ki bo naslednje leto poskrbela za vroče rokometno poletje: velja le za to sezono, po njej pa bo združenje spet odločalo, ali bodo kluboma dovolili igranje le v končnici ali pa bosta morala v domači ligi nastopati že od začetka.

Obrstar kritičen, Vujović ne

»Zapuščata nas dva kluba, ki gresta na boljše, z odhodom pa sta dala nezaupnico tako RZS kot domači ligi. Nekdo torej odhaja od nas, ker se ne počuti dobro, RZS in predsedstvo pa to podpirata, ju torej nagrajujeta. Njun odhod ni posledica argumentov, ampak je bolj v službi kapitala. Ta vidi priložnost na tujih tržiščih, a zame je nepojmljivo, da z rokometno žogo. Če ti dve podjetji (Pivovarna Laško in Gorenje, op. p.) ne najdeta poti na Balkan in še kam drugam s svojimi izdelki razen z rokometno žogo, se jima slabo piše,« je bil kritičen Marko Obrstar, predsednik kluba Riko Ribnica.

Povsem nasprotno mnenje ima Veselin Vujović, trener Zagreba in selektor reprezentance Slovenije, ki je na klopi Vardarja slavil na premiernem sklepnem turnirju Sehe v Zagrebu leta 2012: »Liga je za Zagreb zelo koristna, saj smo zaradi težkih tekem in pridobivanja dragocenih izkušenj postali močnejši. Posledica tega je bila tudi uvrstitev med osem najboljših v ligi prvakov v minuli sezoni. Le poglejte: trije od štirih polfinalistov v Sehi v prejšnji sezoni, Vardar, Zagreb in Veszprem, so se uvrstili tudi med elitno osmerico v ligi prvakov. Zame kot selektorja Slovenije je vstop slovenskih klubov v Seho dobra zadeva, saj bom imel še boljši pregled nad igralci iz teh klubov. Še bolj bodo napredovali, kot če bi igrali domačo ligo, v kateri so na vsaki tekmi absolutni favoriti proti drugim. Ob Celju in Gorenju nihče v slovenski ligi nima možnosti, da bi bil prvi ali drugi.«

Po 12.500 evrov na sezono

Slovenski dvojec je zdaj del lige Seha (Celjani bodo uvodno tekmo odigrali jutri proti Veszpremu, medsebojni dvoboj pa bo v sredo v Velenju), druga poroka pa bo precej cenejša kot prva. V prvih dveh letih bo moral vsak od njiju plačati po 12.500 evrov kotizacije za vsako leto, ob tem pa še pokriti stroške gostovanj vseh klubov v Sloveniji. Od sezone 2018/19 teh stroškov ne bo več, Slovenija pa naj bi dobila tudi eno podpredsedniško mesto v vodstvu lige in dva sodniška para. V Sehi ostaja tudi aktualni prvak Veszprem, katerega nastop je bil dolgo pod velikim vprašajem. Madžarska loterija je vložila nekaj milijonov evrov v domačo ligo, njen pogoj pa je bil, da vsi madžarski klubi igrajo v njej že od začetka, ne pa šele v končnici. Madžarska zveza je Sehi kot pogoj za sodelovanje svojih klubov v regionalni ligi postavila nastop štirih, a vodstvo lige je bilo pripravljeno sprejeti le dva. Pick Szeged je hitro odstopil od tega, Veszprem pa je po nekaj mesecih le izrekel usodni da.

Tako bodo poleg dveh slovenskih klubov in Veszprema v šesti sezoni igrali še Vardar, Metalurg (oba Makedonija), Tatran Prešov (Slovaška), Meškov Brest (Belorusija), Izviđać Ljubuški (BiH), Zagreb in Nexe Našice (Hrvaška). »To bo najmočnejša Seha v dosedanji zgodovini, kajti v njej bo igralo šest klubov iz skupinskega dela lige prvakov in dva iz kvalifikacij. Pred petimi leti smo se želeli čim bolj približati nemški rokometni ligi, zdaj želimo postati najmočnejše tekmovanje v Evropi,« napoveduje Mihajlo Mihajlovski, predsednik Sehe, za katero stoji energetski gigant Gazprom, ki vsako leto prispeva okoli milijona evrov, nedavno pa je pogodbo z ligo podaljšal do leta 2020.

Zgodovina regionalne rokometne lige Seha

Dnevnik

PODATKI

Število klubov

Sklepni

turnir

Zmagovalec

rednega dela

Sezona

Zmagovalec

Mesta od 2 do 4

Naj igralec

in držav

2011/12

Vardar

2. Metalurg,

3. Zagreb, 4. Tatran

Zagreb

Zagreb

Zlatko Horvat

(Zagreb)

12–6

2012/13

Zagreb

2. Vardar, 3. Metalurg,

4. Meškov Brest

Skopje

Meškov

Brest

Strahinja Milić

(Vardar)

10–6

2013/14

Vardar

2. Meškov Brest,

3. Zagreb, 4. Tatran

Novi Sad

Tatran

Prešov

Timur Dibirov

(Vardar)

10–7

2014/15

Veszprem

2. Meškov Brest,

3. Zagreb, 4. Vardar

Veszprem

Veszprem

Chema Rodriguez

(Veszprem)

10–7

2015/16

Veszprem

2. Vardar, 3. Zagreb,

4. Meškov Brest

Varaždin

Veszprem

Momir Ilić

(Veszprem)

10–7