Zaščitniško ravnanje mariborskega rektorja Univerze v Mariboru Igorja Tičarja, ki je svojemu najožjemu sodelavcu Teodorju Lorenčiču zaradi ugotovljenega mobinga in spolnega nadlegovanja izrekel zgolj opomin in ga obdržal na vodstvenem položaju, še zmeraj sproža burne odzive.
Včeraj so se na dogajanje v mariborskem rektoratu odzvali mladinski organizaciji Študentska iskra in Mladi plus, Feministična akcija FemA in sindikata SVIZ ter VSS. Pozivajo ministrstvo za delo in ministrstvo za izobraževanje, naj ukrepata in poskrbita, da bosta Lorenčič in rektor primerno sankcionirana. »Javne institucije bi morale strogo obsoditi kakršno koli nadlegovanje in izvajanje kaznivih dejanj, ne pa jih pometati pod preprogo in s svojim molkom celo ščititi storilca,« so zapisali.
Razvrednotil žensko polovico komisije
Podpisniki so izpostavili, da je bila že februarja med zaposlenimi na rektoratu izvedena anketa, v kateri je skoraj polovica vprašanih poročala o mobingu, spolnem nadlegovanju, ustrahovanju, šikaniranju, prostaškem govorjenju in obnašanju ter klientelizmu.
Pozneje sta bili podani dve prijavi zoper takratnega glavnega tajnika Univerze v Mariboru Teodorja Lorenčiča, ena zaradi mobinga, druga zaradi mobinga in spolnega nadlegovanja. V zadevi mobinga Alena Vidonje je posebna komisija predlagala izrek opomina, v zvezi z nadlegovanjem Petre Ujčič pa je moška polovica komisije predlagala opomin, ženska pa izrek izredne odpovedi delovnega razmerja.
Tičar je svojemu sodelavcu, ki ga je nekoč označil za svoj alter ego, izrekel le opomin. Po mnenju podpisnikov javnega poziva je rektor s tem razvrednotil sodelovanje članic v komisiji ter dal večjo težo njenemu moškemu delu. Izpostavili so tudi okoliščino, da Lorenčič še zmeraj zaseda vodstveni položaj v rektoratu.
»Rektor je v zadnjem času večkrat pokazal, da si ne zasluži zaupanja sodelavcev in študentov,« so zapisali. Univerze bi morale po njihovi oceni ustvarjati okolje, kjer je vsaka prijava nadlegovanja resno in pravično obravnavana. Rektorjev medel odziv pa sporoča, da prijavljanje spolnega in drugačnega nadlegovanja nima smisla, saj ukrepov ne bo, prijavitelji pa bodo izpostavljeni in prepuščeni sami sebi.
»To je slaba novica predvsem za študentke, ki se najpogosteje soočajo s spolnim nadlegovanjem in neprimernim odnosom profesorjev. Še bolj kot sodelavke ali podrejene delavke so namreč študentke s profesorji v neenakem razmerju moči. Če se študentka odloči ukrepati, tvega šikaniranje, oviranje študija in izpostavitev.«
Prav zato podpisniki ostro obsojajo tudi molk študentskih predstavnikov na univerzi in posameznih fakultetah, ki s svojo tišino posredno podpirajo takšno delovanje. V zadevi Lorenčič se namreč ni javno izpostavil nihče izmed njih.
Razočaranje v komisiji za ženske v znanosti
V zvezi s primerom Lorenčič si z rektorjem že nekaj časa dopisuje Marija Bešter Rogač, predsednica komisije za ženske v znanosti, ki deluje pod okriljem ministrstva za izobraževanje, znanost in šport. Tičar ji je pred časom zagotovil, da bo storil vse, da zaščiti dostojanstvo vseh zaposlenih in ugled Univerze v Mariboru ter da bo njegova »končna odločitev pomembna za vse zaposlene in tudi za komisijo za ženske v znanosti«.
Bešter-Rogačeva je prepričana, da z opominom Lorenčič ni zaščitil zaposlenih in da se optimizem komisije zato ni uresničil. »Nasprotno. Glede na odziv gospoda Lorenčiča, v katerem med drugim trdi, da je šlo za montiran proces, kot je značilen za vse totalitarne režime, nas razmere na univerzi ter vaša odločitev resnično presenečajo in skrbijo,« je odpisala Tičarju.
Vsi uslužbenci v akademskih okoljih se morajo zavedati, da so njihove izjave in ravnanje ogledalo institucije, ki posreduje znanje in zgled mlajšim generacijam. »Besede gospoda Lorenčiča so daleč od tega, zato vas pozivamo, da svojo določitev ponovno pretehtate in odločite v korist ugleda univerze,« je zapisala.
