»Škoda je velika,« po včerajšnjem ogledu terena ugotavlja Roman Štabuc, specialist za vinogradništvo Kmetijsko-gozdarskega zavoda Maribor. »Toča je bila huda, stolkla je del Svečine, Jarenine, Kaniže, nato je padala naprej proti Gačniku in Pernici. Danes sem marsikje videl, da ljudje predčasno trgajo grozdje, da bi iz prizadetih vinogradov rešili, kar se rešiti da.«
Najprej je vinogradnike in sadjarje v Slovenskih goricah prizadela aprilska pozeba, nato je toča ponekod sejala škodo 15. avgusta. Nov oblak s točo je območje med Šentiljem in Pesnico prešel v ponedeljek popoldne. Po prvih ocenah je toča povzročila hudo škodo na približno 70 hektarjih vinogradov.
Z Vinagom niti Ptujčani nimajo sreče
Nekdanji vinarski velikan Vinag nima sreče. Potem ko je konzorcij tujih vlagateljev, združen v podjetju Vinmar, dvignil roke od mariborske kleti in njenih vinogradov, je vinograde v Gačniku junija vzela v najem Ptujska klet. Približno 50.000 trsov, ki so formalno v lasti sklada kmetijskih zemljišč, so skrbno obdelovali, ptujski brači pa naj bi začeli trgati grozdje čez približno dva tedna. Ta obveznost zdaj odpade. Ledena zrna, debela kot oreh, so dobesedno zmlela vse, kar je bilo zelenega na trtah.
»Škoda je 100-odstotna,« je bil včeraj dopoldne obupan Vinko Mandl, direktor Ptujske kleti, ki vino trži pod blagovno znamko Pullus. »Na trtah ni ostalo niti listje, kaj šele grozdje. Še hujše je, ker so oskubljeni tudi šparoni, tako da bomo imeli težave z zagotavljanjem kakovostnih nastavkov za prihodnje leto.«
Ali bodo zaradi tolikšne škode obupali nad tem nesrečnim vinogradom, kot so to storili prejšnji najemniki? »Glede na to, da mi je ime Vinko, takšne odločitve ne bom podprl,« odgovarja Mandl. »Res pa je, da imamo najemno razmerje sklenjeno le do 30. oktobra. Zato se bomo morali s stečajnim upraviteljem Vinaga dogovoriti, ali in kako skleniti novo najemno razmerje. Obdelava teh vinogradov nas vsekakor zanima, ker potrebujemo grozdje za pridelavo vina.«
S točo bodo na degustaciji hladili steklenice
Vinograda v sosednjem Vajgnu in v Štrihovcu pri Šentilju, ki sta v lasti vinarske družbe Dveri-Pax, sta si po aprilski pozebi dobro opomogla. Vendar tudi na teh 15 hektarjih trt, kjer praviloma pridelujejo grozdje za vinske polnitve najvišje kakovosti, jesenske trgatve najbrž ne bo. »Tisto, kar je preživelo točo, bo morda pogojno uporabno za pridelavo penine, a tudi o tem dvomim,« nam je povedal direktor Danilo Flakus. »Opazil sem sicer, da je sosed šel v trgatev, a po mojem mnenju je to storil bolj zato, da mu je nekoliko topleje pri srcu. Nam je zdaj bolj pomembno, da na trtah ohranimo dobre nastavke za prihodnje leto, da ne bi slučajno že jeseni odgnala zimska očesa.«
Flakus pa je dobil zamisel, kako od toče iztržiti vsaj nekaj dobrega. »V soboto imamo v Jarenini dan odprte kleti in že nekaj časa v ledomatih delamo led, da bomo z njim na pokušini hladili nsteklenice. Prejle sem opazil, da so se v bližnjem sadovnjaku v protitočne mreže nabrali kupi lepe bele toče. Zato sem že poklical zaposlene, da jo gremo pobrat in jo bomo shranili v zamrzovalniku.«
»Zaradi segrevanja ozračja bo takšnih hudih neviht vedno več,« je prepričan Darko Kralj iz Letalskega centra Maribor, ki na območju severovzhodne Slovenije izvaja letalsko obrambo pred točo. Včerajšnji nevihtni oblak je imel izjemen energijski potencial, segal je več kot 20 kilometrov visoko. »Avstrijci so ga 'obdelovali' z najmanj štirimi letali,« dogajanje v zraku opisuje Kralj. »Mi smo ga prevzeli že čez mejo, kjer se je razdelil na dva dela. Sledili smo jedru, ki je prek Ceršaka potovalo proti Mariboru in smo oblak po mojem mnenju zadovoljivo nevtralizirali. Drugega oblaka, ki je nato na ozkem pasu sipal točo, pa nismo mogli več obdelati, saj imamo samo eno letalo pa tudi lastnega radarja nimamo.«
