Prvi demonstracijski oziroma pilotni projekt bo energetska prenova stavb sodišč v Celju, Murski Soboti in Slovenj Gradcu, naložba pa se bo izvajala po principu javno-zasebnega partnerstva. Vrednost potrjenega projekta znaša dobra dva milijona evrov, od tega bo kohezijski sklad prispeval nekaj več kot 560.000 evrov.
Pilotni projekt
Gre za enega od pilotnih projektov energetske prenove stavb v javni lasti, ki so bili izbrani s strani vsebinsko pristojnega posredniškega organa, ministrstva za infrastrukturo. Z namenom celovite energetske prenove in pridobivanja kar največ izkušenj ne le s tehnološkega vidika energetske prenove stavb, temveč tudi izkušenj glede postopkov s področja javno-zasebnega partnerstva, se bodo pilotno-demonstracijski projekti izvajali po modelu energetskega pogodbeništva kot ene od oblik javno-zasebnega partnerstva. To je model, kjer se med javnim in zasebnim partnerjem pogodbeno opredeli izvedba projekta za zmanjšanje stroškov za energijo v stavbi, pri čemer se vsi stroški izvedenih storitev za zniževanje porabe energije poplačajo iz ustvarjenih prihrankov.
Takšen pristop je zelo koristen iz narodnogospodarskega vidika, saj ustvarja vrsto novih dejavnosti na področju energetskih storitev (na primer zagotavljanje oskrbe z energijo, zagotavljanje prihrankov energije in s tem povezana izvedba investicij za učinkovitejšo rabo energije, upravljanje energije) in s tem povezano potrebo po novih delovnih mestih. Za zasebne investitorje je takšno vlaganje zanimivo zaradi zanesljivejše izvedbe na podlagi pogodbenega odnosa, saj je delovanje javnega sektorja dolgoročno stabilnejše.
V obnovo tri stavbe sodišč
V okviru projekta prenove stavb sodišč v Celju, Murski Soboti in Slovenj Gradcu (kot navedeno, vrednost projekta znaša dobra dva milijona evrov, od tega bo kohezijski sklad prispeval nekaj več kot 560.000 evrov) ministrstvo za pravosodje, ki nastopa v vlogi upravičenca in bo zagotovilo tudi sredstva z integralnih proračunskih postavk (predvidoma 500.000 evrov), že izvaja postopke za izbor zasebnega partnerja po zakonodaji s področja javno-zasebnega partnerstva. Ta bo skupaj z ministrstvom zagotovil preostanek potrebnih sredstev (predvidoma 590.000 evrov).
Kot rečeno je v okviru spodbujanja energijske učinkovitosti, pametnega upravljanja energije in uporabe obnovljivih virov energije v javni infrastrukturi Sloveniji na razpolago 115,2 milijona evrov nepovratnih sredstev iz kohezijskega sklada. S temi sredstvi bodo do konca programskega obdobja, torej do konca leta 2023, sofinancirani projekti energetske prenove stavb ožjega in širšega javnega sektorja, ki bodo izbrani na osnovi povabil ministrstva za infrastrukturo ter stavb v lasti lokalnih skupnosti, za izbor katerih bo ministrstvo z infrastrukturo predvidoma v septembru objavilo javni razpis. Izkušnje, ki jih bodo upravičenci pridobili pri izvedbi pilotnih projektov, bodo uporabljene pri projektih celovite energetske prenove stavb javnega sektorja, katerih izvedba bo še sledila. Ministrstvo za infrastrukturo, ki je pristojno za področje energetike, namreč izbira projekte, ki so primerni za izvedbo, in zagotavlja strokovno podporo pri njihovi pripravi.
V okviru te prednostne naložbe je tako predvidena energetska obnova 1.800.000 kvadratnih metrov uporabnih površin stavb javnega sektorja, od tega 180.000 kvadratnih metrov uporabnih površin v lasti in uporabi ožjega javnega sektorja.
