Po dvanajstih letih zavlačevanja bo danes Slovenija začela v dijaškem domu v Novi Gorici nameščati mladoletne begunce brez spremstva. Jutri jih bodo sprejeli tudi v Postojni. Da mora država za otroke, ki v Evropo potujejo brez spremstva staršev, najti primerno nastanitev, je policija sicer opozarjala že leta 2004.
O mariborskih otrocih se še dogovarjajo
»Pri nas jih bo bivalo okrog deset, namestili jih bomo v eno bivalno enoto v nadstropju, kjer prebivajo tudi naši študentje,« je za Dnevnik povedala ravnateljica postojnskega dijaškega doma in tamkajšnjega šolskega centra Cvetka Kernel. »Družili se bodo seveda tudi s slovenskimi dijaki, zanje že načrtujemo skupne aktivnosti,« je dodala. V Postojni bodo nastanjeni otroci, stari od enajst do petnajst let. Starejše bodo namestili v Novo Gorico.
Gre za otroke, ki so v Slovenijo pripotovali sami, brez staršev. Nekatere so na pot poslale njihove družine, da bi jih rešile pred vojno, spet drugi sorodnikov nimajo. Prihajajo iz Afganistana, Iraka in Sirije, en deček pa je iz Alžirije. V Sloveniji jih je trenutno devetindvajset.
Njihova dosedanja namestitev je bila doslej različna – mlajše je država večinoma nameščala v krizne centre po vsej državi, nekaj pa jih je živelo tudi v azilnem domu. Kot je v petek pojasnilo ministrstvo za notranje zadeve, bo sedem fantov za zdaj tudi še ostalo v azilnem domu, v dijaška domova pa naj bi jih preselili enaindvajset – deset v Novo Gorico in enajst v Postojno.
A kot sta nam v petek pojasnili ravnateljica Kernelova in skrbnica treh dečkov, ki so nastanjeni v kriznem centru v Mariboru, ta razdelitev še ni dokončna. Trije afganistanski dečki, ki so v Mariboru, so se namreč tamkaj že dobro ujeli z okolico, vpisali so se v osnovno šolo, našli pa so si tudi prijatelje. Za zdaj še potekajo pogovori, ali bi fantje morda lahko ostali na Štajerskem. Po naših informacijah bi jih radi sprejeli tudi v tamkajšnjem dijaškem domu, a je v zvezi s tem odprtih še nekaj tehničnih vprašanj.
Od begunca do slovenske reprezentance
Po več kot desetletju prenašanja odgovornosti z ministrstva za notranje zadeve na ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve, od tam na centre za socialno delo in krizne centre in nazaj pa so skrbniki begunskih otrok novico, da se je zanje vendarle našla sistemska rešitev, sprejeli z navdušenjem. »Absolutno je to korak v pravo smer,« pravi Marina Uzelac, ki se pri Slovenski filantropiji ukvarja z mladoletnimi begunci brez spremstva. »Zdaj bomo morali biti pozorni le na to, ali imajo v dijaških domovih strokovnjake, ki razumejo njihove potrebe.«
Marina Uzelac opozarja, da gre za otroke, ki imajo za seboj težke izkušnje, prihajajo iz vojne in pomanjkanja, poleg tega pa so še vedno lahko žrtve tihotapcev in trgovine z ljudmi. Po naših informacijah je to sicer eden največjih problemov, s katerimi se soočajo mladoletniki v azilnem domu na ljubljanskem Viču. Tam namreč delujejo tihotapske povezave, ki otroke premamijo, da nadaljujejo pot v severno Evropo, pri tem pa jih na različne načine izkoristijo.
V dijaških domovih bodo begunski otroci pred tovrstnimi problemi bolj varni. »Res pa je, da bomo morali biti pozorni tudi na to, da ne bo kateri od otrok iz doma kar odšel,« je priznala ravnateljica Kernelova. Naši pogovori s poznavalci dogajanja so sicer pokazali, da so fantje večinoma trdno odločeni, da se bodo v Sloveniji izšolali in tu zaživeli novo življenje.
V Sloveniji sicer že živi nekaj beguncev, ki so prispeli kot mladoletniki in so se tu uspešno ustalili. Takšna sta denimo Ahmad Ahmadi, ki je v Ljubljani zdaj vpisan na fakulteto za farmacijo, in Mohammad Bashir Rezai, ki bo na naslednjem svetovnem prvenstvu v gorskem teku član slovenske reprezentance.
