Državni svet, ki je Franciji najvišje upravno sodišče, je ob sklicevanju na svobodo gibanja in versko svobodo razveljavil nedavno prepoved burkinija v občini Villeneuve-Loubet. Tako je v tem letovišču pri Nici spet dovoljeno nositi kopalno oblačilo, s katerim si muslimanke pokrijejo vse telo, tudi lase in vrat, ne pa obraza. V Franciji je tako na javnih mestih še naprej prepovedana le burka, to je zakrivanje obraza.
Župani odločali, kaj je nevarno
Ta odločitev državnega sveta pomeni, da bodo tudi v Nici, Cannesu in še v 28 drugih obalnih občinah, v katerih so v zadnjih dveh tednih na plaži prepovedali burkini, prepoved morali razveljaviti. Sicer je državni svet odgovoril na vprašanje, ali lahko islamska obleka (kar naj bi bil burkini) na javnem mestu povzroči take napetosti med ljudmi, da jo sme župan prepovedati. Na takšen odlok župana Villeneuve-Loubeta sta se na državni svet, že prej pa neuspešno na upravno sodišče v Nici, pritožila Liga za človekove pravice in Odbor proti islamofobiji v Franciji.
Doslej so v Nici zaradi burkinija z globo kaznovali 24 žensk, v Cannesu šest, v dveh drugih občinah po eno, v preostalih 27 občinah nobene (burkini ima namreč v Franciji samo nekaj sto muslimank). V Nici pa oblasti zanikajo, da bi njihovi mestni policisti prisilili muslimanko, da si sleče burkini, o čemer te dni poročajo mediji po vsem svetu.
Državni svet je pred svojo odločitvijo od odvetnikov občine Villeneuve-Loubet zahteval, da naj navedejo primere, ko je zaradi burkinija »prišlo do neredov in nasilja«. Ti so priznali, da se to ni zgodilo, dodali pa so, da po terorističnem napadu v Nici 14. julija veliko število burkinijev na plaži povzroča napetosti. Prepoved naj bi bila torej nujna, da »se položaj ne bi še zaostril.« Odvetnik Odbora proti islamofobiji je protestiral: »To pomeni, da so ljudje v Villeneuve-Loubet taki rasisti, da lahko že ženska, ki si zakriva lase in vrat, povzroči nerede. Tega pa res ne verjamem.«
Vsekakor je polemika o burkiniju še dodatno zaostrila trenja med muslimani, ki jih glede burkinija podpirajo številni intelektualci, in precejšnjim delom francoske družbe. Toliko bolj, ker pred volilnim letom 2017 nekateri politiki, kot je nekdanji predsednik Nicolas Sarkozy, ki govori o »varovanju naših vrednot in našega načina življenja«, zadevo politično zlorabljajo in razpihujejo rasizem.
Spor v vladi
Polemika se je prenesla tudi v vlado. Več ministrov se ne strinja s stališčem premiera Manuela Vallsa, ki zagovarja prepoved burkinija v občinah (čeprav ni pripravljen sprejeti zakona o tem). »Širjenje teh občinskih odlokov ni dobrodošlo,« je na radiu Europe1 dejala 38-letna ministrica za šolstvo Najat Vallaud-Belkacem (po rodu tudi Maročanka), ki kot feministka nasprotuje burkiniju, a noče »postaviti pod vprašaj posameznikovih svoboščin«. Meni tudi, da se za omenjenimi odloki skriva rasizem. Samo nekaj minut pozneje ji je na nekem drugem radiu repliciral Valls, rekoč, da so »bili ti odloki sprejeti v imenu javnega reda in miru, kmalu po terorističnem napadu v Nici, v posebnih okoliščinah«. Zavrnil je tudi mnenje, da gre za rasizem.
Ministrica za zdravstvo Marisol Touraine pa je na spletu zapisala: »Če trdimo, da nekdo, ki se kopa z zakritimi lasmi in vratom ali je na plaži oblečen, ogroža javni red in vrednote republike, potem pozabljamo, da prav te vrednote vsakomur dovoljujejo, da izraža svojo identiteto.« Vallsa nekateri v vladi obtožujejo, da je sam, brez posvetovanja z ministri, a v imenu vlade podprl prepoved burkinija. Za zgled mu postavljajo kanadskega premiera Justina Trudeauja, ki zagovarja burkini. Predsednik François Hollande pa se za zdaj še ni jasno opredelil.
