Podpis mirovnega sporazuma po skoraj štiri leta trajajočih pogajanjih v Havani so si v prenosu iz kubanskega glavnega mesta lahko Kolumbijci ogledali v živo. Njihov predsednik Juan Manuel Santos je dogovor označil za »začetek konca trpljenja, bolečine in vojne tragedije«. V skupnem sporočilu sta kolumbijska vlada in leta 1964 ustanovljeni Farc (Fuerzas Armadas Revolucionarias de Colombia oziroma kolumbijske oborožene revolucionarne sile) objavila, da je dosežen celovit in dokončen sporazum. V njem sta se obe strani zavezali, da bosta skupaj reševali socialno izključenost in gradili stabilen in trajen mir ter zagotovili pravico žrtvam dolgoletnega konflikta. Farc, ki ga je ustanovil Manuel Marulanda, potem ko se je izmaknil vladnemu obračunu s kolumbijskimi komunisti, je leta 1965 v svoje okrilje kot oboroženo frakcijo prevzela tamkajšnja komunistična partija. Sredi osemdesetih let je bila ta uporniška skupina na svojem vrhuncu in hkrati največja in najbolje oborožena v Latinski Ameriki. Leta 1984 je dosegla mirovni sporazum z vlado, postala pa glavobol tujih podjetij, med drugim IBM, Union Carbide, Xerox in Shell, od katerih je zahtevala plačila za delovanje na območjih pod njenim nadzorom in se na ta način skušala financirati. Premirje je bilo prekinjeno tri leta kasneje, po umoru s Farcom povezanega predsedniškega kandidata Jaimeja Parda. Mirovne pogovore so obnovili leta 1991, a so čez tri leta znova propadli, srečanje Marulanda in tedanjega kolumbijskega predsednika Pastrane pa je privedlo k obsežni demilitarizaciji države kot pogoju za nova pogajanja. Tudi ta niso bila uspešna, še pred njihovim propadom po ugrabitvi domačega letala s 24 potniki februarja 2002, pa so ZDA Farc po enajstoseptembrskem napadu uvrstile na seznam organizacij za zaplembo premoženja v okviru sprožene vojne proti terorizmu. V naslednjih letih se je ta gverilska skupina proslavila z več odmevnimi ugrabitvami in napadi na politične in vojaške cilje, pred dobrimi osmimi leti pa je za srčno kapjo umrl njen ustanovitelj Marulanda. Njegovega naslednika Alfonsa Cana je leta 2011 ubila vojska, predsednik Santos pa je nov mirovni proces začel z zdajšnjim vodjem Farca Timoleonom Jimenezom, ki ga zvečine kličejo Timochenko.
Formalna pogajanja kolumbijske vlade s Farcom so se v Havani začela novembra 2012, decembra lani pa so podpisali ključni dogovor o poplačilu odškodnin in zagotovitvi pravice žrtvam v konfliktu, ki je v petih desetletjih terjal okoli 260.000 življenj. Sledila je obojestranska razglasitev premirja junija letos, zdaj pa še celovit sporazum, o katerem se bodo Kolumbijci odločali na referendumu, predvidoma oktobra. de
