Pogovori naj bi bili zadnji poskus vzpostavitve miru med stranema. Pogajanja naj bi tekla o petih točkah. Soglasja ne bo enostavno doseči, poroča Reuters. Osredotočili naj bi se predvsem na to, kako končati vojno. Vprašanje se nanaša tudi na trgovino z drogami, pravice žrtev, lastništvo zemljišč na podeželju ter sodelovanje FARC v politiki.

"Ne želimo ustvarjati napačnih pričakovanj, menimo pa, da obstajajo temelji, ki nam dajejo upanje, da bomo prišli do dobrih novic za Kolumbijo," je pred odhodom v Oslo dejal vodja vladne pogajalske delegacije Humberto de la Calle.

Med pomembnejšimi temami bo zemljiška reforma, saj je kolumbijsko podeželje razdeljeno na velike parcele, ki so v lasti bogatih in le malo zemlje je dostopne malim kmetom. Zemljiška reforma je bila sicer v ospredju tudi med kmečkim uporom v 60. letih prejšnjega stoletja, med katerim se je oblikoval tudi Farc.

Na za javnost zaprtih pogovorih naj bi sicer danes govorili o številnih temah, med drugim o bodoči vlogi upornikov Farca v političnem življenju, dokončni zaustavitvi sovražnosti in boju proti trgovini z mamili, ki predstavlja glavni vir financiranja upornikov.

Kolumbijski predsednik Juan Manuel Santos je v preteklosti zavrnil možnost prekinitve spopadov, preden bi dosegli celovit mirovni dogovor, a je pričakovati, da je Farc odprl tudi to temo. Vodja delegacije kolumbijske vlade, Humberto de la Calle, je danes spet izključil možnost prekinitve spopadov do mirovnega dogovora.

Kolumbijska vlada je pred začetkom pogovorov glede morebitnega dogovora izrazila zmeren optimizem. "Ne želimo ustvarjati napačnih pričakovanj, menimo pa, da obstajajo strukturni elementi, ki nam dajejo upanje, da bomo prišli do dobrih novic za Kolumbijo," je pred odhodom iz kolumbijske prestolnice Bogota za AFP dejal vodja vladne pogajalske delegacije Humberto de la Calle.

Norveška je skupaj s Kubo pobudnica mirovnega procesa, s katerim naj bi končali najdlje trajajoči konflikt v Latinski Ameriki, ki je v zadnjih 50 letih zahteval več sto tisoč smrtnih žrtev.

Za ZDA in EU je Farc teroristična organizacija. Ustanovili so jo leta 1964 in velja za največjo uporniško skupino v Latinski Ameriki z okoli 9200 oboroženimi borci. V zadnjih letih je Farc doživel številne udarce, saj je bilo ujetih ali ubitih več njegovih vodilnih pripadnikov, število članov pa se je v primerjavi z 90. leti minulega stoletja, ko je bilo gibanje na vrhuncu, prepolovilo, piše AFP.

Tokratni pogovori so že četrti poskus za končanje nasilja v Kolumbiji po letu 1984.

Kakšno je trenutno stanje v Kolumbiji?

Kljub neformalnim pogovorom so kolumbijske sile v preteklosti nadaljevale svojo ofenzivo proti upornikom, gverilski napadalci pa so v zadnjih mesecih okrepili napade, usmerjene proti energetiki in rudarstvu. Kolumbijski predsednik Juan Manuel Santos je doslej zavračal premirje, dokler ne bo sklenjen celovit mirovni sporazum. Tudi v primeru, da se bodo pogajanja uspešno zaključila, to verjetno ne bo vplivalo na nasilje v Kolumbiji. Če v nekaj mesecih ne bodo dosegli miru, je zelo verjetno, da se bodo razmere še poslabšale, poroča Reuters.