Potem ko bo po treh letih v letošnji zimski sezoni ponovno delovala krožna kabinska žičnica na Kaninu, s čimer bo gorski turistični center spet zaživel, za zdaj še ni znano, kaj se bo v prihodnjih letih dogajalo s smučiščem na Golteh. V družbi je bil marca pravnomočno končan postopek poenostavljene prisilne poravnave.
Kot je bilo dogovorjeno z navadnimi upniki, ki svojih terjatev v skupni višini 3,2 milijona evrov nimajo zavarovanih, jim mora družba Golte v desetih letih dolgove v celoti poplačati. Ali ji je uspelo reprogramirati za okoli tri milijone posojil pri Novi Ljubljanski bank, niti v družbi Golte niti v Premogovniku Velenje, katere hčerinski družbi obvladujeta tričetrtinski lastniški delež štajerskega turističnega središča, niso odgovorili.
Dokapitalizacija spodletela
V Premogovniku Velenje so povedali, da načrtovana dokapitalizacija v višini od 200.000 do milijona evrov, s čimer bi vlagatelj v Golteh pridobil večinski lastniški delež, še ni uspela. V prvem poskusu lastniki, med katerimi je devet občin, vključno z velenjsko in šoštanjsko, prednostne pravice za dokapitalizacijo niso izkoristili. V drugem poskusu je bila dokapitalizacija odprta za vse vlagatelje, vendar niti ta ni uspel. Kot so pojasnili v Skupini Premogovnik Velenje, bodo storili vse, da bodo Golte do dokapitalizacije in s tem privatizacije čim bolj uspešno poslovale. Pri tem želijo ohraniti status »najboljšega srednje velikega smučišča v Sloveniji, prodajo smučarskih vozovnic povečati za pet odstotkov, prihodke iz naslova gostinstva in hotela pa za sedem odstotkov«.
V preteklih letih je Skupina Premogovnik Velenje v Golte nepovratno vložila na milijone evrov. Pri tem se je dogajalo, da sta dve hčerinski družbi Premogovnika Velenje v svojih bilancah odpisali del naložbe v Golte, nato pa sta ga ponovno dokapitalizirali, smo izvedeli neuradno.
Za razumevanje zgodbe se vrnimo v leto 2008. Takrat je družba PV Invest od italijanskih lastnikov za 2,35 milijona evrov odkupila polovični lastniški delež v Golteh. Dve leti pozneje je PV Invest dokapitaliziral Golte še z 2,8 milijona evrov, HTZ, druga hčerinska družba Premogovnika Velenje, pa s 660.000. Od 22 lastnikov je pri dokapitalizaciji sodeloval še Toming consulting (od leta 2011 je v stečajnem postopku), v lasti velenjskega poslovneža Tomaža Ročnika, brata nekdanje dolgoletne predsednice uprave Probanke Romane Pajenk.
Načrtovana naložba v šestsedežnico ni bila realizirana
Čeprav je PV Invest že leta 2011 oslabil naložbo v Golteh za dva milijona evrov, HTZ pa za skoraj pol milijona evrov, sta ti dve družbi leta 2013 Golte dokapitalizirali vsaka s po 50 tisočaki. Od leta 2011 do leta 2014 sta PV Invest in HTZ naložbo v Golte sicer odpisala v skupni višini več kot osem milijonov evrov. Poleg tega, da sta PV Invest in HTZ v družbo vlagali velike količine svežega kapitala, sta Goltem tudi posojali. Medtem ko je PV Invest Goltem dal okrog 1,3 milijona evrov posojila, jim je HTZ odobril za 300.000 evrov posojila. Podobno kot naložbo sta hčerinski družbi Premogovnika Velenje konec leta 2014 Goltem oslabili tudi dana posojila. Seštevek nakupa polovičnega lastniškega deleža, dokapitalizacij in posojil pokaže, da so v Skupini Premogovnik Velenje v družbo Golte v nekaj letih vložili okrog 10 milijonov evrov.
V Golteh so imeli pred leti velike načrte z razvojem turistične destinacije, ki pa se še zdaleč niso uresničili. Tako ni bila realizirana načrtovana naložba v šestsedežnico. Po drugi strani pa so Golte realizirale naložbo v dozidavo in obnovo hotela v skupni vrednosti devetih milijonov evrov, sofinancirano z evropskimi sredstvi. Kot so pojasnili v Premogovniku Velenje, so bile o porabi evropskih sredstev narejene tri revizije in nobena ni pokazala napak pri črpanju ali porabi nepovratnih sredstev.
Lani narejena posebna revizija, ki jo je opravila mednarodna revizijska družba Ernst & Young, ki je obravnavala tudi financiranje družbe Golte, po zatrdilih Premogovnika Velenje ni ugotovila nepravilnosti. Po naših informacijah pa so posebni revizorji med drugim opozorili, da je družba Kongrad Igem, lastniško povezana z Ročnikom, torej posrednim lastnikom družbe Golte, pri devetmilijonskem projektu izvedla 75 odstotkov del.
