Nekateri francoski mediji o Sarkozyjevi kandidaturi za predsednika države poročajo kot o senzaciji, a novica, da bo kandidiral na predsedniških volitvah 2017, ki jo je oznanil v svoji najnovejši knjigi, v resnici ni nova, saj Sarkozy že več mesecev prikrito sodeluje v volilni kampanji. Sarkozy, ki je vodil Francijo v letih od 2007 do 2012, ni prebolel, da ga je premagal neki François Hollande, in od tedaj nenehno razmišlja, kako bi se vrnil v Elizejsko palačo. S tem namenom je leta 2014 znova prevzel vodenje konservativno-liberalne stranke in ji nadel novo ime, Republikanci. In to kljub dejstvu, da ima, odkar ni več predsednik Francije, opraviti s sodišči, predvsem zaradi nezakonitega financiranja volilnih kampanj leta 2007 in leta 2012.
Juppé ga lahko ustavi
Največja ovira, ki ga čaka na poti v Elizejsko palačo, so novembrske volitve za predsedniškega kandidata desnice, saj mu nasproti stoji 13 kandidatov. A če zmaga, ima veliko možnosti, da maja 2017 postane francoski predsednik, hkrati pa si gotovo noben sodnik ne bo upal nadaljevati postopka proti njemu, saj bi sicer onemogočil glavnega favorita na predsedniških volitvah. Najbolj nevaren zanj na desnici je bolj sredinsko usmerjeni Alain Juppé. Sarkozy je sicer že nekajkrat namignil na starost (71-letnega) župana Bordeauxa, ki pa v primerjavi s patetičnim in nervoznim Sarkozyjem daje vtis umirjenega in modrega politika.
V svojem programu je Sarkozy napovedal, da bo takoj za 10 odstotkov zmanjšal davek na prihodek. Manjša bo tudi podpora za brezposelne, medtem ko bo v javnem sektorju število zaposlenih padlo za 300.000, pokojnine pa bi bile takšne kot v zasebnem sektorju. V podjetjih bi o delovnem času, tudi o dolžini, odločali zaposleni na referendumu. Sarkozy predvsem rad govori o nacionalni identiteti, omejevanju priseljevanja, laični državi in boju proti terorizmu. Za priseljence zahteva asimilacijo, in ne le integracije, tudi sicer nastopa proti »tiraniji manjšin«. Med drugim hoče pripreti 10.000 sumljivih muslimanov. Tako namerava prepovedati zakrivanje las in vratu na univerzah (zdaj ta prepoved velja samo na srednjih šolah) in po šolah odpraviti obvezne obroke brez svinjskega mesa.
Možnosti za zmago ima predvsem zato, ker se mnogim Francozom zdi najboljši za boj proti terorizmu, saj naj bi bil pogumen in odločen, poleg tega naj bi se kot nekdanji notranji minister in predsednik države bolj kot drugi spoznal na to problematiko.
Hollande še upa
Sarkozyjev vstop v volilni boj je končno dobra novica za Hollanda, potem ko so v zadnjem tednu kar trije njegovi nekdanji ministri, vsak posebej, vstopili v boj za predsednika Francije s strupenimi napadi nanj in njegovo vodenje Francije. Hollande namreč zdaj lahko računa, da bo zaradi Sarkozyja kandidiral za predsednika Francije sredinski politik François Bayrou, ki bi na desni sredini nekdanjemu predsedniku države vzel toliko glasov, da bi bil Hollande v prvem krogu spomladi 2017 lahko drugi za Marine Le Pen in bi se torej v drugem krogu z njo pomeril prav on. To naj bi bila edina možnost, da nepriljubljeni Holland še pet let ostane v Elizejski palači. Menda je zato v zadnjem letu pritisnil na sodišča, naj Sarkozyja pustijo pri miru.
Naprej pa bomo spremljali neusmiljen boj za kandidata desnice in za kandidata levice. Levica je sicer v celoti oslabljena, poleg tega pa je preveč sprta, da bi jo lahko Sarkozy združil tako kot leta 2012.
