Do konca septembra morajo diplome zagovarjati vsi, ki so se na fakultete vpisali pred vpeljavo bolonjskega sistema, tako imenovani »stari študenti«. Interesentov je veliko, na računih fakultet se bo ob koncu leta znašel tudi znaten delež povečanih prihodkov, saj morajo vsi, ki želijo diplomirati po starem sistemu, a nimajo več statusa študenta, diplomo plačati. O kakšnih številkah govorimo?
Lani je v vsem študijskem letu diplomiralo slabih 3000 »starih« študentov. Letos, zgolj med junijem in septembrom, jih bo predvidoma več kot 12.000, torej kar štirikrat več v štirikrat krajšem času. Konkretno: na Naravoslovnotehniški fakulteti imajo denimo v povprečju vpisanih 1325 študentov in letno povprečno 10 takih, ki morajo plačati diplomo. »Letos bo takih predvidoma 180 na dodiplomskih programih,« oriše Marko Eržen, pomočnik tajnika.
Univerzitetna diploma dobrih 600 evrov
Na večini fakultet so že pred časom opravili anketo med študenti, ki nimajo več statusa, in preverili, ali si sploh želijo diplomirati in glede na odgovore sklepali o številu interesentov. »Koliko jih bo dejansko diplomiralo, danes še ni jasno, kajti po pravilniku o diplomskem in magistrskem delu se zagovor dela razpiše v istem mesecu, če študent odda dokumentacijo za zagovor do 5. v mesecu. Ocenjujemo, da približno dve tretjini prijavljenih,« razlaga Janez Stare, dekan Fakultete za upravo.
Vsi, ki nimajo statusa študenta, morajo diplomo plačati po ceniku, ki ga je določila Univerza v Ljubljani; prispevek študenta za univerzitetno diplomo znaša 621,3 evra, za visokošolsko pa 496,2 evra. Poleg tega mora interesent poravnati še strošek sklepa za dokončanje študija po prekinitvi za več kot dve leti, 84,9 evra.
Iz tega je tako mogoče sklepati o predvidenih prihodkih fakultete. Janez Krek, dekan ljubljanske pedagoške fakultete, ocenjuje, da bodo letos imeli približno 210.000 evrov prihodkov iz naslova zagovorov diplom. »To je približno trikrat več kot v letu 2012, ko smo imeli skupaj iz univerzitetnega, visokošolskega, specialističnega in magistrskega študija 69.009 evrov prihodkov.« Iz Zdravstvene fakultete poročajo o skoraj dvakratnem povečanju sredstev iz naslova diplom glede na pretekla leta (z 32.126 evrov leta 2012 na 55.000 letos), podobno na Fakulteti za gradbeništvo (s 37.195 evrov leta 2012 na 72.485 evrov, ki so jih letos že dobili, če bi diplomirali vsi, ki imajo možnost, pa možne prihodke ocenjujejo na 103.068 evrov).
Enega največjih naskokov na diplome (glede na delež) opažajo denimo na Akademiji za likovno umetnost; še v letu 2012 so njihovi prihodki iz naslova zagovorov diplom »starih« diplomantov znašali 3540 evrov in s tem predstavljali 0,12 odstotka vseh prihodkov, letos pa pričakujejo 61.510 evrov ali drugače dva odstotka vseh prihodkov. Na Fakulteti za družbene vede (FDV) so iz naslova zagovorov diplom pred štirimi leti pridobili 95.916 evrov, letos jih ocenjujejo na 420.587 evrov ali 5 odstotkov vseh ocenjenih prihodkov, kar je dva odstotka več kot lani in tri odstotke več kot pred štirimi leti. Na Filozofski fakulteti, od koder bo prišlo največ novih diplomantov, pričakujejo 400.000 evrov, medtem, ko so se njihovi prihodki na omenjeni postavki v minulih letih gibali med 150.000 evrov in 200.000 evrov.
Denar za stroške, ki niso redno financirani
Ta denar bodo, pravijo na fakultetah, namenili »za plačilo dodatnih stroškov v zvezi s temi postopki, ki niso kriti z rednim financiranjem, in za dodatno delo preobremenjenih vpletenih v zaključevanje starih programov,« razlagajo na FDV, za »organizacijo zagovora, delo članov komisije za zagovor ter mentorja in somentorja,« naštevajo na fakulteti za informatiko. Tudi dekan Krek pravi, da bo denar porabljen »za plačilo opravljenega dela mentorjev in članov komisij za zagovor, preostanek pa za pokrivanje stroškov poslovanja fakultete, ki nastajajo z izvajanjem študijskih programov rednega študija, za financiranje katerih bi država morala nameniti več sredstev«. Denar bodo torej namenili za »tekoče poslovanje« in »študijski proces«, saj študentom ponujajo tudi storitve, ki jih ministrstvo ne financira.
Fakultete bodo z diplomami zaslužile več kot v preteklosti
Fakultete, AJPES, lastni izračuni
PODATKI
ocenjeni
prihodki
od diplom ‘16
število
diplomantov ‘16
(junij–september)
Univerza v Ljubljani
Prihodki ‘15
(v mio. €)
Od tega
prihodki na trgu
AKADEMIJA
ZA GLASBO
4,6
43.683
25
35.000
AKADEMIJA ZA
GLEDALIŠČE,
RADIO, FILM
IN TELEVIZIJO
3,3
0
13
3.419
AKADEMIJA
ZA LIKOVNO
UMETNOST
3,05
106.455
220
61.510,2
BIOTEHNIŠKA
FAKULTETA
25,6
2,500.000
579
95.000
14,1
1,400.000
EKONOMSKA
FAKULTETA
240
220.867
4,3
139.037
FAKULTETA ZA
ARHITEKTURO
130
11.037
11,2
157.000
FAKULTETA ZA
DRUŽBENE VEDE
567
420.587
14,4
3,015.000
FAKULTETA ZA
ELEKTROTEHNIKO
589
160.000–200.000
7,6
477.798
FAKULTETA ZA
FARMACIJO
70
Cca. 50.000
FAKULTETA ZA
GRADBENIŠTVO
IN GEODEZIJO
9,0
1,400.000
350
103.068
FAKULTETA ZA
MATEMATIKO
IN FIZIKO
9,1
203.492
65
44.000
FAKULTETA ZA
POMORSTVO
IN PROMET
2,7
85.876
247
25.000
FAKULTETA ZA
RAČUNALNIŠTVO
IN INFORMATIKO
7,2
344.432
184
114.319
2,2
7080
FAKULTETA ZA
SOCIALNO DELO
60/80
43.491
13,5
2,900.000
FAKULTETA ZA
STROJNIŠTVO
250
149.000
3,2
47.456
FAKULTETA ZA
UPRAVO
151
45.000
25,9
FILOZOFSKA
FAKULTETA
171.729
1400
400.000
NARAVOSLOVNO-
TEHNIŠKA
FAKULTETA
7,4
262.769
180
120.000
PEDAGOŠKA
FAKULTETA
8,9
108.407
/
210.000
3,7
194.563
PRAVNA
FAKULTETA
55
34.171
5,5
64.924
ZDRAVSTVENA
FAKULTETA
95
55.000
5,4
64.924
VETERINARSKA
FAKULTETA
10
800
*Na Medicinski fakulteti in Fakulteti za veterino diplomskih nalog ni, s Fakultete za kemijo in
kemijsko tehnologijo, Fakultete za šport ter Teološke fakultete pa nam v zakonskem roku
odgovorov niso posredovali.
**Vključeni so predvideni diplomanti visokošolskega in univerzitetnega programa.