Do konca septembra morajo diplome zagovarjati vsi, ki so se na fakultete vpisali pred vpeljavo bolonjskega sistema, tako imenovani »stari študenti«. Interesentov je veliko, na računih fakultet se bo ob koncu leta znašel tudi znaten delež povečanih prihodkov, saj morajo vsi, ki želijo diplomirati po starem sistemu, a nimajo več statusa študenta, diplomo plačati. O kakšnih številkah govorimo?

Lani je v vsem študijskem letu diplomiralo slabih 3000 »starih« študentov. Letos, zgolj med junijem in septembrom, jih bo predvidoma več kot 12.000, torej kar štirikrat več v štirikrat krajšem času. Konkretno: na Naravoslovnotehniški fakulteti imajo denimo v povprečju vpisanih 1325 študentov in letno povprečno 10 takih, ki morajo plačati diplomo. »Letos bo takih predvidoma 180 na dodiplomskih programih,« oriše Marko Eržen, pomočnik tajnika.

Univerzitetna diploma dobrih 600 evrov

Na večini fakultet so že pred časom opravili anketo med študenti, ki nimajo več statusa, in preverili, ali si sploh želijo diplomirati in glede na odgovore sklepali o številu interesentov. »Koliko jih bo dejansko diplomiralo, danes še ni jasno, kajti po pravilniku o diplomskem in magistrskem delu se zagovor dela razpiše v istem mesecu, če študent odda dokumentacijo za zagovor do 5. v mesecu. Ocenjujemo, da približno dve tretjini prijavljenih,« razlaga Janez Stare, dekan Fakultete za upravo.

Vsi, ki nimajo statusa študenta, morajo diplomo plačati po ceniku, ki ga je določila Univerza v Ljubljani; prispevek študenta za univerzitetno diplomo znaša 621,3 evra, za visokošolsko pa 496,2 evra. Poleg tega mora interesent poravnati še strošek sklepa za dokončanje študija po prekinitvi za več kot dve leti, 84,9 evra.

Iz tega je tako mogoče sklepati o predvidenih prihodkih fakultete. Janez Krek, dekan ljubljanske pedagoške fakultete, ocenjuje, da bodo letos imeli približno 210.000 evrov prihodkov iz naslova zagovorov diplom. »To je približno trikrat več kot v letu 2012, ko smo imeli skupaj iz univerzitetnega, visokošolskega, specialističnega in magistrskega študija 69.009 evrov prihodkov.« Iz Zdravstvene fakultete poročajo o skoraj dvakratnem povečanju sredstev iz naslova diplom glede na pretekla leta (z 32.126 evrov leta 2012 na 55.000 letos), podobno na Fakulteti za gradbeništvo (s 37.195 evrov leta 2012 na 72.485 evrov, ki so jih letos že dobili, če bi diplomirali vsi, ki imajo možnost, pa možne prihodke ocenjujejo na 103.068 evrov).

Enega največjih naskokov na diplome (glede na delež) opažajo denimo na Akademiji za likovno umetnost; še v letu 2012 so njihovi prihodki iz naslova zagovorov diplom »starih« diplomantov znašali 3540 evrov in s tem predstavljali 0,12 odstotka vseh prihodkov, letos pa pričakujejo 61.510 evrov ali drugače dva odstotka vseh prihodkov. Na Fakulteti za družbene vede (FDV) so iz naslova zagovorov diplom pred štirimi leti pridobili 95.916 evrov, letos jih ocenjujejo na 420.587 evrov ali 5 odstotkov vseh ocenjenih prihodkov, kar je dva odstotka več kot lani in tri odstotke več kot pred štirimi leti. Na Filozofski fakulteti, od koder bo prišlo največ novih diplomantov, pričakujejo 400.000 evrov, medtem, ko so se njihovi prihodki na omenjeni postavki v minulih letih gibali med 150.000 evrov in 200.000 evrov.

Denar za stroške, ki niso redno financirani

Ta denar bodo, pravijo na fakultetah, namenili »za plačilo dodatnih stroškov v zvezi s temi postopki, ki niso kriti z rednim financiranjem, in za dodatno delo preobremenjenih vpletenih v zaključevanje starih programov,« razlagajo na FDV, za »organizacijo zagovora, delo članov komisije za zagovor ter mentorja in somentorja,« naštevajo na fakulteti za informatiko. Tudi dekan Krek pravi, da bo denar porabljen »za plačilo opravljenega dela mentorjev in članov komisij za zagovor, preostanek pa za pokrivanje stroškov poslovanja fakultete, ki nastajajo z izvajanjem študijskih programov rednega študija, za financiranje katerih bi država morala nameniti več sredstev«. Denar bodo torej namenili za »tekoče poslovanje« in »študijski proces«, saj študentom ponujajo tudi storitve, ki jih ministrstvo ne financira.

Fakultete bodo z diplomami zaslužile več kot v preteklosti

Fakultete, AJPES, lastni izračuni

PODATKI

ocenjeni

prihodki

od diplom ‘16

število

diplomantov ‘16

(junij–september)

Univerza v Ljubljani

Prihodki ‘15

(v mio. €)

Od tega

prihodki na trgu

AKADEMIJA

ZA GLASBO

4,6

43.683

25

35.000

AKADEMIJA ZA

GLEDALIŠČE,

RADIO, FILM

IN TELEVIZIJO

3,3

0

13

3.419

AKADEMIJA

ZA LIKOVNO

UMETNOST

3,05

106.455

220

61.510,2

BIOTEHNIŠKA

FAKULTETA

25,6

2,500.000

579

95.000

14,1

1,400.000

EKONOMSKA

FAKULTETA

240

220.867

4,3

139.037

FAKULTETA ZA

ARHITEKTURO

130

11.037

11,2

157.000

FAKULTETA ZA

DRUŽBENE VEDE

567

420.587

14,4

3,015.000

FAKULTETA ZA

ELEKTROTEHNIKO

589

160.000–200.000

7,6

477.798

FAKULTETA ZA

FARMACIJO

70

Cca. 50.000

FAKULTETA ZA

GRADBENIŠTVO

IN GEODEZIJO

9,0

1,400.000

350

103.068

FAKULTETA ZA

MATEMATIKO

IN FIZIKO

9,1

203.492

65

44.000

FAKULTETA ZA

POMORSTVO

IN PROMET

2,7

85.876

247

25.000

FAKULTETA ZA

RAČUNALNIŠTVO

IN INFORMATIKO

7,2

344.432

184

114.319

2,2

7080

FAKULTETA ZA

SOCIALNO DELO

60/80

43.491

13,5

2,900.000

FAKULTETA ZA

STROJNIŠTVO

250

149.000

3,2

47.456

FAKULTETA ZA

UPRAVO

151

45.000

25,9

FILOZOFSKA

FAKULTETA

171.729

1400

400.000

NARAVOSLOVNO-

TEHNIŠKA

FAKULTETA

7,4

262.769

180

120.000

PEDAGOŠKA

FAKULTETA

8,9

108.407

/

210.000

3,7

194.563

PRAVNA

FAKULTETA

55

34.171

5,5

64.924

ZDRAVSTVENA

FAKULTETA

95

55.000

5,4

64.924

VETERINARSKA

FAKULTETA

10

800

*Na Medicinski fakulteti in Fakulteti za veterino diplomskih nalog ni, s Fakultete za kemijo in

kemijsko tehnologijo, Fakultete za šport ter Teološke fakultete pa nam v zakonskem roku

odgovorov niso posredovali.

**Vključeni so predvideni diplomanti visokošolskega in univerzitetnega programa.