Najvplivnejša tetovaža minulega evropskega nogometnega prvenstva sta bili solzici pod očesom portugalskega napadalca romskega rodu Richarda Quaresme. Njun pomen ostaja nepojasnjen. Radikalna tetovaža. S solzo pod očesom naj bi v osnovi zaporniki (prisilno) označevali kolege, ki so zaprti zaradi spolnih deliktov. Ali pač tiste, ki so jih posilili. Toda obstajajo tudi drugi pomeni. Od obžalovanja, ker si nekoga ubil, do žalosti zaradi izgube ljubljene osebe. Med drugimi je imela solzo vtetovirano Amy Winehouse.

Glava oziroma obraz v svetu tetoviranja še edini ostaja na področju presežnega. Nekaj, česar ne stori vsakdo. Sicer pa je tetoviranje postalo mainstream početje. Tetoviranje zaradi tetoviranja. Brez razlogov, ki so bili za tetovažami nekoč, ko so ljudje na tak način zaznamovali prelomne oziroma zelo pomembne življenjske trenutke, ki so pripadali samo njim. Zato zabavnih zagat ne manjka. Cesar Hernandez je španski turist, ki je pred mesecem dni po svetu zaslovel s tem, da so ga izgnali iz Burme. Menihi v budističnem templju, ki ga je obiskal, so namreč opazili, da ima na mečih tetoviranega velikega Budo. Poklicali so policijo. Tetovaža je bila žaljiva do njihovih verskih čustev.

Kača na mami Winstona Churchilla

Po ameriških statistikah ima v ZDA slabih 40 odstotkov prebivalstva, starega od 18 do 40 let, tetovažo, pri čemer jih 32 odstotkov pravi, da so odvisni od črnila. To pomeni, da nimajo samo ene. 29 odstotkov jih pravi, da se zaradi tetovaže počutijo bolj uporniško, 31 odstotkov, da se počutijo bolj seksi, 5 odstotkov pa celo, da se zavoljo tetovaže počutijo bolj inteligentno. Srečneži.

V Nemčiji naj bi bilo v starosti od 14 do 25 let tetoviranih 27 odstotkov moških in 40 odstotkov žensk. Podobno je v Angliji, kjer so resda preživeli več mod tetovaž; vključno s prvo, ki jo je navdihnila vrnitev kapitana Cooka z odprave po Polineziji, od koder je ne nazadnje tudi ime za tetoviranje – tahitijsko tatau. Vendar pa tako tedaj kot v vseh kasnejših izbruhih tetovaže nikoli niso krasile kože srednjega razreda. Tetovirali so se nižji stan in posamezniki iz višjih razredov. Kačo na notranji strani zapestja je imela na primer vtetovirano tudi mati Winstona Churchilla. Danes naj bi imel vsaj eno tetovažo vsak tretji mlajši Anglež, torej star do približno 25 let. Kot predvidevajo v angleškem Telegraphu, naj bi moda kulminirala šele okoli leta 2025, s potomci današnjih 30-letnikov.

Kakor koli relevantne ali mestoma dvomljive so te statistike, vendarle potrjujejo vtis, da je tetoviranje krepko prešlo mejo 10 odstotkov, pod katero praviloma tičijo marginalni pojavi. Stvari se obračajo. Neporisani danes postajajo posebnost. Tudi pri nas.

Turizem tetovaž

Poletje je nazorno. Med turisti in turistkami, ki obiskujejo naše kraje, malodane težje opaziš tiste, ki so kožo ohranili nedotaknjeno, kot pa tetovirane. In to serialno. Kot da so pri rosnih dvajsetih in nekaj letih odslužili nekajletno zaporno kazen, obiskali 1000 hudobnih pop festivalov, bili po nekaj let na čezoceankah, bili fatalno in neponovljivo zadnjič zaljubljeni nekoč davno tega, izgubili v uličnem pretepu najboljšega prijatelja ali vsaj dvakrat obkrožili svet. Kar seveda ni nič novega. Ko je človek mlad, si želi biti starejši. Bolj izkušen. Svoj. In mladež se pri artikuliranju tega ne obira. Gre za to? »Zagotovo gre za trend. Hipsterski, bi lahko rekel. Razmeroma razširjen pojav je, da si mladež iz tujine, ki prihaja k nam turistično, da namesto spominka narediti majhno tetovažo, na primer zmajčka, ki potem konča nekje med Brandenburškimi vrati iz Berlina in Eifflovim stolpom iz Pariza. Za jutri imam naročenih šest takšnih strank,« je povedal Sergej Pobegajlo, ljubljanski tetovator iz Trubarjeve ulice. Najmlajša oseba, ki jo je tetoviral, je imela 14 let. Pred desetimi leti, ob pričevanju mame. Danes je mladenka tetovaže namnožila, tako da ni škode zaradi prve. Pri prvi se ni ustavila niti gospodična Ajda, tridesetletnica iz Ljubljane: »Po prvi se težko ustaviš. Kliče po drugi. Ne vem, zakaj. Jaz jih imam pet: na nogi, rami, podlahti, hrbtu in na dimljah. Krempeljčke. Za zdaj so razmetani in nepovezani. Razmišljam tudi o novem. Seksi so mi. Tudi moški, ki so tetovirani, se mi zdijo načeloma seksi.«

V modi je avantgarda

Kot omenja Pobegajlo, so danes v modi tako imenovane avantgardne tetovaže. Minimalistični in miniaturni motivi. V stilu risbic. Nežnejše. In tudi težje opazne. Nekajcentimetrska ptičica na notranji strani podlahti. Akvarelsko nežen cvetek na mečih. V vsakem primeru bolj domiselni prizori od raznih plemenskih znakov in kitajskih črk. Ti pa, kot pravi Pobegajlo, tako in tako izhajajo iz mode: »Tudi točke na telesu so se z leti spremenile. Ko sem začel, je vsaka punca hotela imeti plemensko tetovažo na križu, dandanes so takšne dve, tri na leto. Prav tako so šle iz mode kitajske črke, so jih pa zato nadomestile modre misli oziroma pregovori. Zadeve so se spremenile tudi pri delih telesih. Včasih so bili klasični ramena in križ, medtem ko moraš danes prav telovaditi, da prideš zraven. Je pa obraz še vedno tabu in sam nerad tetoviram po njem, ker se mi zdi to prevelika odgovornost; na srečo tudi ni veliko želj po tem.«

Prehod tetovaž iz undergrounda v mainstream oziroma v pop je torej dokončen. Kar je nekoč pomenilo ekskluzivo, s katero so se ponašali pripadniki resnih subkultur, je danes obče sprejet in skorajda nujen atribut pojavnosti povprečnega zahodnjaka. Malodane nujna modnost. Kot roza ženska oblačila pred nekaj leti.

Ne glede na vse večjo neekskluzivnost gre za idejo, ki je nekaterim, ki tetovaže še nimajo, še vedno vznemirljiva. »Da, že vsaj deset let razmišljam o nečem plemenskem in nekoč si bom dala narediti tetovažo,« je presenetila gospodična Jelena, štiridesetletna Ljubljančanka, za katero bi lahko na videz presodil, da je takšne misli ne begajo. Zato je bilo logično vprašanje za Pobegajla, ki pravi, da ga ne more več presenetiti nikakršno naročilo, vključno z željo po podobi lobanje, na kateri so na oko pečena jajca: ali se je pri njem oglasil tudi kdo, ki si je z zamudo 30 ali 40 let želel vtetovirati kratico JLA? »Ne, takšnega pa res še ni bilo,« je odgovoril.