Vsi berejo isti papir in vidijo različna sporočila. »Ameriški zunanji minister John Kerry je v Ženevi v družbi velesil sklenil zgodovinski sporazum z Iranom o preprečevanju jedrske oborožitve Islamske republike.« Tako je bila sklenitev dolgotrajnih pogajanj predstavljena v Združenih državah in v Evropi. Barack Obama je zmagal, čeprav je imel proti sebi večino v kongresu in dva najmočnejša zaveznika na Bližnjem vzhodu, Izrael in Savdsko Arabijo.

V Teheranu se je to skoraj zdelo kot mati vseh nesporazumov. Časopisi niso govorili o jedrskem orožju. »Iran in skupina P5+1 so izdali skupno sporočilo o ukinitvi sankcij proti Iranu,« so dosežek predstavili časopisi v Teheranu. Konec je desetletij ekonomskih sankcij, ki so prebivalstvo pehale v pomanjkanje, ohromile razvoj tehnologije in umetno zavirale razvoj iranske industrije. »V skladu z okvirnim dogovorom nobena od iranskih jedrskih aktivnosti ne bo ustavljena, zaprta ali suspendirana in vse iranske jedrske zmogljivosti vključno z Natanzom, Fordom, Isfahanom in Arakom se bodo nadaljevale.« Tudi Iran je zmagal.

Medtem ko so drugod sporočilo sprejeli kot zanimiv razvoj diplomacije in začeli akademske diskusije o vrednosti sporazuma, so v Teheranu ljudje plesali na ulicah. More, ki je padla nad državo leta 1979 ob zlomu odnosov z Združenimi državami med revolucijo, je konec. Veliki satan in Islamska republika sta se pobotala in podpisala premirje. Le da je vsak sporazum bral v svojem političnem jeziku, ni pa nobenega dvoma, da so podpisali isti dokument.

Zdaj je njegova usoda odvisna od dveh najvplivnejših fundamentalističnih institucij na svetu. Od republikanske večine v ameriškem kongresu in iranskega verskega vodje ajatole Hameneja. Če onadva potrdita dokument, so Iran in ZDA dogovorjeni.

Vendar v tem poslu državi nista sami. Izrael, ki med svoja okupirana ozemlja šteje tudi nekaj več kot pol ameriškega kongresa, je za svoje priznanje sporazuma postavil nemogoč pogoj. »Iran mora tudi priznati pravico Izraela do obstajanja,« je svojo zahtevo postavil Benjamin Netanjahu s preverjeno strategijo miniranja mirovnih sporazumov z vedno novimi pogoji. V Savdski Arabiji, kjer so ZDA kraljeva orožarna in zaveznik v vojni proti jemenskim upornikom, ki jih podpira Iran, sporazuma niso preveč komentirali. General Ahmed El Asiri je suho rekel, da sta »osmi dan ofenzive savdskoarabska mornarica in letalstvo v Jemnu okrepila bombardiranje kopenskih ciljev in blokirala pristanišča«.

V upanju na jedrski mir se konvencionalne vojne nadaljujejo. In vedno več jih je.