Norveška, ki s svojimi naftnimi ploščadmi v Severnem morju prispeva delež k onesnaževanju in segrevanju ozračja, želi z zgoraj navedenimi predlogi postati zgled drugim državam. Zdi se, da bo samo s takšnimi radikalnimi ukrepi mogoče uresničiti cilje decembrske podnebne konference v Parizu, s katerimi bi morali ustaviti nevarno segrevanje ozračja. Na Nizozemskem nameravajo prodajo avtomobilov na bencin in dizel prepovedati že leta 2025. V Nemčiji pa razmišljajo, da bi takšna osebna vozila povsem prepovedali leta 2050. »Potemtakem po letu 2030 ne bi smeli več prodajati avtomobilov na bencin in dizel,« pravi nemški okoljevarstvenik in prometni strokovnjak Gerd Lottsiepen, tudi predsednik Nemškega prometnega združenja (VDC), ki se je letos zaradi škandala v Volkswagnu odpovedalo objavi lestvice okolju najbolj neškodljivih avtomobilov. Lottsiepen meni, da je zaradi vseh teh goljufij proizvajalcev avtomobilov prepoved avtomobilov na bencinski in dizelski pogon toliko nujnejša.
Vsak dvajseti avto je električni
Na Norveškem je že zdaj 5 odstotkov od vseh 2,5 milijona osebnih avtomobilov električnih, letos bo tretjina vseh prodanih avtomobilov električnih. Tako je ta država s petimi milijoni prebivalcev prva v svetu po številu električnih avtomobilov na milijon prebivalcev. Pri tem je pomembno tudi to, da Norvežani skoraj vso elektriko pridobijo z okolju neškodljivimi viri energije, ko sta veter in zlasti voda (hidroelektrarne). Sredstva za tovrstne naložbe dobijo od prodaje nafte in zemeljskega plina. Norveška je namreč štirinajsta največja proizvajalka in sedma največja izvoznica nafte na svetu.
Vlada spodbuja državljane k nakupu električnih avtomobilov z davčnimi olajšavami. Poleg tega se električni avtomobili lahko vozijo po pasu, rezerviranem za avtobuse, ter brezplačno parkirajo in uporabljajo trajekt. A v nekaterih mestih te privilegije že ukinjajo, ker je delež električnih avtomobilov vse večji.
Zaradi omenjenih davčnih olajšav norveška država na leto izgubi več milijard kron (več sto milijonov evrov) in zdaj, ko je cena nafte že dolgo nizka in je denarja manj kot prej, se nekateri na oblasti sprašujejo, ali naj še naprej tako podpirajo električne avtomobile in ali niso ti morda že sami po sebi dovolj zanimivi za kupce. »Štiri nesocialistične stranke pri vprašanju, ali naj se davčne olajšave za avtomobile, ki ne oddajajo toplogrednih plinov, od leta 2017 postopoma odpravijo, niso enotne,« pravi predsednik parlamentarnega odbora za transport.
Evropska naftna monarhija
Rečemo lahko, da se Norveška pripravlja na obdobje brez nafte v dveh povsem različnih pomenih. Najprej tako, da od leta 2025 ne bo več avtomobilov na bencin in dizel, nato pa tudi v pomenu, da se bo postopoma zmanjševala proizvodnja nafte, ki ima še vedno 39-odstotni delež v izvozu in 15-odstotni delež v BDP. Norveška je prav zaradi nafte – torej podobno kot zalivske države – postala ena najbogatejših držav na svetu. Glede BDP na prebivalca je trenutno tretja, takoj za Luksemburgom in Katarjem. Brezposelnost je zelo nizka, a se je predvsem zaradi odpuščanja v naftni industriji ob nizkih cenah tekočega zlata v zadnjih dveh letih povečala s 3- na 5-odstotno raven, tako da ni več najnižja v Evropi. Rast števila brezposelnih je tudi posledica dejstva, da so norveška podjetja ob izjemno visokih plačah na svetovnem trgu nekonkurenčna. Nekateri celo menijo, da je Norvežane bogastvo, ki ga je prinesla nafta, uspavalo.
Da gre za eno od naftnih monarhij, ki je obogatela zgolj s tekočim zlatom, kaže podatek, da je leta 1970, ko je Norveška – kot revna soseda bogate Švedske – šele odkrila velika nahajališča nafte v Severnem morju, njen BDP na prebivalca znašal toliko kot v Sloveniji, danes pa je trikrat višji. Nizke cene nafte visokega življenjskega standarda za zdaj niso prizadele, ker si je Norveška v preteklih letih ustvarila velike finančne rezerve, s katerimi vlada lahko nadomesti izgube pri proračunskih prihodkih. Te rezerve so skoncentrirane v državnem skladu, ki dosega 750 milijard evrov, iz katerega država tudi vlaga v druge gospodarske veje, da bi se tako pripravila na obdobje brez nafte.
»Izvedli bomo zeleno tranzicijo in vlagali v transport, šolstvo ter raziskave in razvoj,« je avgusta lani dejala konservativna premierka Erna Solberg. Vsekakor bo nafta pomemben vir zaslužka za Norvežane vsaj še nekaj desetletij. Porajajo se celo ideje, da bi črpanje nafte počasi preselili s Severnega morja na Arktiko.
