Zdaj ni več nobenega dvoma, da se je Mestna občina Kranj precej po domače lotila nakupa stare stavbe na Tomšičevi ulici 19, na mestu katere želi urediti Gasilskega trga. Pred odločanjem mestnih svetnikov o nakupu namreč ni pridobila ključnega soglasja Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije (ZVKDS), da sme stavbo sploh porušiti.
Pred junijsko sejo naj bi občinska uradnica v zavod sicer poklicala in spraševala po soglasju, vendar, kot pravi Miloš Ekar, vodja ZVKDS Kranj, so na občinsko vprašanje odgovorili »v času, ki so ga dopuščale številne delovne naloge.« Predstavniki so sicer res tudi obiskali zavod, ampak šele po seji mestnega sveta. Le za to točko je bil predlagatelj gradiva sam župan Boštjan Trilar, ki je zagovarjal tudi ceno 185.000 evrov. Skupaj z rušitvijo stavbe, ki že dolga leta stoji prazna, naj bi občina odštela okrog pol milijona evrov. Stavba je v zasebni lasti tujih državljank, ki imajo v Ljubljani nepremičninsko podjetje in so v preteklosti objekt že prenavljale.
Trije svetniki so za Dnevnik po seji povedali, da niso bili seznanjeni z dejstvom, da objekta sploh ni mogoče porušiti, v občini pa zagotavljajo, da je bila pridobitev potrebnega soglasja omenjena ob predstavitvi svetnikom s pomočjo prosojnic. V gradivu za sejo, ki so ga svetniki dobili, o možnem zapletu z rušenjem niso govorili, župan Trilar pa je med sejo svetnikom in po seji novinarjem pojasnil, da gre za dober projekt v starem mestnem jedru.
Varuhi dediščine ne popuščajo
Kot nam je pojasnil Ekar, so občino seznanili s svojim stališčem, da rušenje dejansko ni mogoče. Na vprašanje, ali bodo to stališče spremenili, je znova odgovoril, da pri tem ostajajo, da pa »so mogoče kakšne druge rešitve«. To stališče seveda odstopa od sklepa mestnega sveta, ob katerem se je več svetnikov zavzelo, da ob zelo dragem odkupu občina čim prej zgradi Gasilski trg s klopcami in pitnikom za vodo ter tako polepša staro mestno jedro. Drugačna rešitev bi lahko pomenila tudi prenovo objekta, ki so jo začele lastnice – a pred več leti namero opustile. Stavba tako rekoč nima pripadajočega zemljišča za parkiranje in tudi zahteve varuhov dediščine pri prenovi bi prispevale k povsem drugačnim stroškom, če bi se občina odločila za prenovo.
Neposredno po seji so nam iz občine Kranj zagotovili, da stavba še ni plačana in da se bodo z odvetniki sestali po dopustih v avgustu. V občini še poudarjajo, da sprejeti sklep mestnih svetnikov ne pomeni tudi dejanskega odkupa in da bodo že poiskali ustrezno rešitev. Izkazalo pa se je, da je ZVKDS Kranj pri zavrnitvi soglasja za rušenje upošteval tudi veljaven občinski odlok o zaščiti starega mestnega jedra.
Ker ni bilo podatkov o spomeniški zaščiti, v razpravi na mestnem svetu nihče od svetnikov ni izrazil dvoma o rušenju, še manj pa sta na to izrecno opozorila uprava in župan kot predlagatelj gradiva. Mnoge pa je zmotila visoka cena, ki je bila še enkrat višja od tiste, ki jo je izračunal občinski cenilec.
