Potem ko se je 34-letna Primorka po stresnem polfinalu šele po času uvrstila v finale, je včeraj prikazala eno najboljših predstav v karieri. V hudi vročini in ob visoki vlagi je bila po startu v ozadju, a v srednjem delu je dvignila ritem in v cilj na jezeru Lagoa, kjer je bilo zanimanje za tekme veliko, priveslala četrta. Uspeha je bila še toliko bolj vesela, saj se ji na ogrevanju, ker je pihal bočni veter, ni uspelo sprostiti. Na srečo je izginil, ko se je osem finalistk postavilo na start za nastop, ki traja 40 sekund.
Zaostanek ni majhen
»Sploh nisem čutila, da sem tako blizu kolajne. Tri desetinke zaostanka le niso tako majhna razlika za tekmo na 200 metrov. Bila sem osredotočena le na svoj nastop, nisem gledala tekmic. 200 metrov je tako kratka tekma, da se nimaš časa obremenjevati z drugimi, zato menim, da na osmi progi nisem bila v slabšem položaju. Start je bil za sto odstotkov boljši kot v polfinalu,« je v senci pod enim redkih dreves pripovedovala Špela Ponomarenko Janić. Je tudi že mama, za slabi dve leti starega sina Adama pa doma skrbi Špelina mama, ki je že pokoju. Očitno ji je zelo koristilo, da je imela dva tedna skupnega treninga v Španiji z Novozelandko Liso Carrinngton, ki je ubranila naslov olimpijske prvakinje. Tudi sklepne priprave v Bohinju, kjer je trenirala sama, so bile prava izbira.
Četrto mesto je najboljši slovenski dosežek v kajaku in kanuju na mirnih vodah, potem ko je bila Špela šesta na 500 metrov na OI v Pekingu, pred štirimi leti v Londonu pa se ni uvrstila v finale A. »Ne bom trdila, da je to moja tekma kariere, saj vsako leto še vedno napredujem. Glede na uvrstitev sem ponosna, da je moj tretji olimpijski nastop tudi najboljši. Ko si četrti, se vedno sprašuješ, kje bi pridobil še nekaj stotink ali desetink, a glede na dobro vožnjo si ne očitam ničesar,« je dodala Špela, ki ni kazala znakov razočaranja, da je osvojila tako imenovano leseno kolajno. Misli je takoj preusmerila v nastop na 500 m, kjer jo danes čaka naporen dan. Med vožnjama v kvalifikacijah in polfinalu bo manj kot ura časa, zato je včeraj računala, kakšno taktiko ubrati, da bo privarčevala čim več energije.
Špela je že naveličana avtobusov
»Škoda, da takoj po startu ni razvila maksimalne hitrosti. Tri desetinke do kolajne so ji zmanjkale prav zaradi neugodne zunanje proge, saj tekmovalka reagira drugače, če je med najboljšimi v sredini. A vseeno je četrto mesto sijajen dosežek. Dobila sva potrditev pravilnega dela med pripravami, obenem je velika spodbuda za nastop na 500 metrov. Upam na še en popoln nastop in da bodo tekmice delale napake,« je bil zadovoljen trener Stjepan Janić, ki je tudi Špelin življenjski sopotnik.
Kajakašev ne moti, da so tekme že ob osmi ali deveti uri zjutraj. Rane ure so vajeni že s svetovnih pokalov ter svetovnih in evropskih prvenstev. »V Riu se zbujam zelo zgodaj, ob četrti ali peti uri, zato mi ustreza, da so tekme zgodaj. Tudi zvečer sem hitro v postelji. Bolj utrujajoče so vožnje iz olimpijske vasi do tekmovališča, saj trajajo tudi uro in pol, zato sem že malo naveličana avtobusov. Na srečo so vsaj udobni in sedeži mehki, zato tudi vožnjo izkoristiš za počitek,« je dodala Ponomarenko-Janićeva in odhitela na masažo, nato pa na počitek v vas.
