Kvalifikacije za nastop na vaših tretjih olimpijskih igrah so vaš vrhunec sezone.

Izboriti mesto za nastop na igrah v kajaku na mirnih vodah je zahtevna naloga. Potrebna je uvrstitev med najboljših osem na svetovnem prvenstvu. Če mi ne bi uspelo, je naslednje leto še dodatna možnost, kjer bo potrebna uvrstitev med dve najboljši Evropejki. Upam, da mi bo uspelo že tokrat v Milanu in ne bom odvisna od rezervnega scenarija.

V začetku sezone ste maja nastopili na dveh prizoriščih svetovnega pokala in bili zadovoljni z vrnitvijo po porodu.

Pred prvimi tekmami je bilo veliko negotovosti. Dvajset mesecev sem bila odsotna s tekem. Sem trenirala, a vse ostalo so bile neznanke. Prve tekme so uspele presenetljivo dobro. Na tekmah svetovnega pokala sem bila v treh finalih na štirih tekmah na 200 in 500 metrov (dvakrat sedmo in osmo mesto, op. p). Sem optimistična. Če sem bila že maja tako hitra, v zadnjih mesecih pa sem še napredovala, me ne bi smelo preveč skrbeti. Imam možnosti v dveh disciplinah, 200 in 500 metrov. Na obeh imam približno enake možnosti. Upam, da bo uspelo.

Imate kakšne primerjave s treninga v Bohinju?

Nazadnje sem v Bohinju trenirala z Novozelandko Liso Carrington, trikratno svetovno prvakinjo in olimpijsko zmagovalko iz Londona na dvestometrski razdalji. Zaostanki na treningu za njo niso tako veliki, da norma za nastop na olimpijskih igrah ne bi bila dosegljiva.

Na katere stvari vas pri vadbi najbolj opozarja mož, trener in maser Stjepan?

Bistvena je tehnika veslanja. Temu posvečamo izjemno veliko pozornosti. Pomagamo si s sodobno snemalno tehnologijo, da opazimo podrobnosti.

Kakšno je prizorišče SP v Milanu?

V naši panogi je voda voda. Ni potrebno poznavanje vodnega toka kot v kajaku na divjih vodah. Edina posebnost je, da nima ogrevalne proge in tako se vsi ogrevajo ob tekmovalni progi, kar povzroča valove. A se ne obremenjujem s tem, moteče dejavnike odmislim. Dobro bo imeti le nekaj sreče z žrebom pri predtekmovalnih skupinah.

Valov ste bili vajeni tudi v Bohinju. Turistična ladja, veslači?

In turisti. Na tekmi bo pa ladjica s kamero. Vse je podobno. S temi stvarmi se ne obremenjujem. Voda je voda, treba je veslati od boje do boje, čim hitreje.

Kakšen je trening v Bohinju?

Pogoji v Bohinju so odlični. Voda je čista, veter letos ni veliko pihal in ni motil treninga. Fitnes je v gozdu, ki ga je uredil Stane (Klemenc, duša kajakaštva v Bohinju, op. a.). Imeli smo ugodno namestitev v hostlu pod Voglom. Za ceno, da je bila zraven lahko tudi mama, da čuva sina Adama. Na srečo že uživa pokojnino in je lahko z nami.

Kako zahtevno je usklajevanje materinstva z vrhunskim športom?

Z Adamom sem postala malo bolj organizirana, osredotočena na pomembne stvari. Ko pridem s treninga, mi je Adam sprostitev. Po treningu nisem več tako nervozna, kot sem bila prej. Zmorem bolj preklopiti. Trening je narejen bolj zbrano.

Zaposleni ste kot športnica v Slovenski vojski. Kakšne pogoje imate kot ena od potencialnih nosilk olimpijske delegacije?

Osnova so finance, ki jih dobimo po kajakaški zvezi. Nisem pa na seznamu potencialnih olimpijskih kandidatk. Vse, ki smo v preteklosti rodile, so nas na OKS vrgli s tega seznama. Tako pomoči s tega vira ni nič.

No, tega nenavadnega pojava v javnosti še ni bilo zaslediti.

Nisem edina, ki so jo izbrisali. Nuša Rajher in Maja Tvrdy sta enak primer. Če so fantje poškodovani, ostanejo na seznamu kandidatov, nosečnice in mamice izbrišejo. Enostavno nas ni na seznamu. Kot da nikoli več ne bi bile sposobne ničesar več početi v vrhunskem športu.

Verjetno ste poskušale poiskati pojasnilo?

Drugim, s katerimi sem bila v stikih, so rekli, da je pač tako pravilo. Sama se nisem ubadala s tem. Osredotočena sem na trening. Ne izgubljam energije s tem. To je dodatna obremenitev. In temu se izogibam.