Inšpektorji finančne uprave (Furs) in delovni inšpektorji se lotevajo fiktivnih samostojnih podjetnikov oziroma natančneje delodajalcev, ki svoje zaposlene silijo v ustanavljanje s. p., pa za to ne obstajajo zakonski pogoji.
Furs je tako začel ciljno usmerjeno akcijo, v kateri preverjajo pravilno izplačevanje prispevkov za socialno varnost in plačevanje davščin. Pod drobnogled so vzeli »vsebino dohodkov fizičnih oseb«, na podlagi katere ugotavljajo, ali pri določenem podjetniku dejansko obstaja (ne)odvisno pogodbeno razmerje. Tokrat so se lotili gostincev, računovodskih servisov, frizerstev, odvetniških pisarn, prevoznikov in drugih storitvenih dejavnostih ter, ponovno, medijev.
Dohodke bodo naknadno obdavčili
»Nadzori se opravljajo pri zavezancih, pri katerih je bilo zaznano, da zanje fizične osebe opravljajo dela kot samostojni podjetniki, a obstaja velika verjetnost, da obstajajo elementi delovnega razmerja,« so sporočili iz finančne uprave. Dacarji bodo pregledali pogodbe o sodelovanju med »delodajalcem« in podjetniki ter preverili izplačila, ki so jih prek te pogodbe prejemali delavci.
Ker je akcija še v teku, v finančni upravi ne morejo postreči z nobeno podrobnostjo niti povedati, koliko glob so doslej izdali in katere so najpogostejše kršitve, ki so jih ugotovili, ter kakšna globa preti prekrškarjem. Načeloma pa je, »če navidezni posel prikriva drug pravni posel, za obdavčenje merodajen prav prikriti pravni posel«, so pojasnili. »To pomeni, da gre za izogibanje ali zlorabo. Denimo če se dohodek, ki bi moral biti izplačan kot plača, zaposlenemu izplačuje na račun njegovega s. p.,« pravijo v finančni upravi. V takih primerih inšpektorji vse dohodke, izplačane prek s. p., obdavčijo kot dohodek iz delovnega razmerja z vsemi pripadajočimi obveznostmi.
Pa zavarovalništvo?
Koordinirana akcija finančne inšpekcije tudi tokrat teče skupaj z delovno inšpekcijo, ta pa preverja morebitne kršitve delovne zakonodaje. Najpogostejši indici, da gre za prikrito delovno razmerje, so, da podjetnik delo opravlja v prostorih »delodajalca oziroma naročnika«, ima tam svojo mizo, računalnik s službenimi programi in telefon, da to delo opravlja po običajnem urniku delavcev, ki so tam zaposleni, ključni pokazatelj pa je, da dohodek, ki ga naročnik nakazuje podjetniku, predstavlja večinski dohodek delavca. Še očitneje je, če se to dogaja vsak mesec na isti dan, ko tudi preostali zaposleni dobivajo plače. Globe za delodajalce, ki kršijo zakon, znašajo od 3000 do 20.000 evrov.
A pri vseh dejavnostih razmejitev ni tako enostavna. Zakon o delovnih razmerjih določa, da se delo ne sme opravljati prek civilnih pogodb, če obstajajo elementi delovnega razmerja, razen v izjemah, ki jih določa zakon. Ena izmed kočljivih dejavnosti je tako zavarovalništvo. Medtem ko zakon o zavarovalništvu dopušča možnost, da posameznik delo opravlja bodisi prek pogodbe o zaposlitvi bodisi prek s. p., pa ne opredeljuje situacij, v katerih primerih je smotrna katera možnost oziroma kdaj bi lahko šlo za prikrito delovno razmerje. »Za tolmačenje je zadolženo ministrstvo za finance,« pravijo delovni inšpektorji, pri čemer smo neuradno izvedeli, da naj zavarovalništvo ne bi bilo tista izjema, kjer so civilne pogodbe dopuščene.
Rezultati takih inšpekcijskih akcij so v vsakem primeru – omejeni. Kajti inšpektorji imajo zgolj možnost (visokih) finančnih sankcij za delodajalce, ki kršijo zakonodajo, nimajo pa pristojnosti, da bi lahko odredili zaposlitev delavcev, ki so v prikritem delovnem razmerju.
