Medtem ko evropska komisija nadaljuje pogajanja in usklajevanja prostotrgovinskih sporazumov s Kanado in ZDA, jim splošna javnost vse bolj nasprotuje. V tem trenutku je po svetu že 1934 območij, ki nimajo sklenjenih sporazumov TTIP in CETA. Za taki sta se razglasili tudi Maribor in Celje. Gibanje je nastalo zaradi nevključevanja izvoljenih predstavnikov držav v pogajanja. S tem, ko se razglašajo za takšna območja, lokalne skupnosti ustvarjajo neformalni pritisk na odločevalce, čeprav v pravnem smislu območja nimajo vpliva na postopke, pravzaprav nimajo nobene formalnopravne veljave.
Politično dejanje
»Razglasitev posamezne lokalne skupnosti nima konkretne teže. Skupnost, deklarirana kot območje brez TTIP, ne more obstajati kot varna skupnost znotraj širše entitete, ki je tak sporazum sprejela,« priznava Maja Šušteršič, aktivistka v Skupini fakofTTIP iz Maribora. »Gre pa za politično dejanje,« dodaja evropski koordinator mreže svobodnih območij Nils Loret, »in tudi za dvigovanje družbene ozaveščenosti, da bi ljudje spoznali, za kaj gre, in se temu uprli.« Aktivisti so tako prepričani, da gre za več kot zgolj simbolne razglasitve in da je gibanje pomembno sredstvo političnega pritiska.
»Akcija je množična, hkrati pa gre za povsem nov pristop, pri katerem se ljudskemu glasu pridružuje tudi velik del političnega razreda. Demokratični moment gibanja je velik, zato ga bodo odločevalci težko prezrli, pa če bo odločitev na koncu pristala v rokah evropskega vrha, nacionalnih parlamentov ali pa na državnem referendumu – ki ga zagovarjamo tudi sami,« je dejal Matija Kovač, celjski mestni svetnik. Evropski poslanec Igor Šoltes je ob tem še prepričan, da gibanju daje veliko legitimnost dejstvo, da prihaja od spodaj navzgor, praktično s terena. »Zaradi tega sem izjemno vesel, da so se tej akciji začela pridruževati tudi slovenska mesta, in močno upam, da bodo Celjanom in Mariborčanom sledili še drugi,« je dejal Šoltes.
Avstrijska pobuda zavezujoča
Že leta 2014 je devet avstrijskih zveznih dežel sprejelo skupno deželno stališče do TTIP, ki v skladu z avstrijsko ustavo pravzaprav zavezuje tudi zvezno vlado. »S tem zvezne dežele zahtevajo izredne uredbe za skupno oskrbo, črtanje ICS-mehanizma in opredelitev pozitivnega seznama namesto predlaganega negativnega,« je za Dnevnik povedala Heidrun Maier-de Kruijff iz Združenja javnega gospodarstva in gospodarstva splošnega interesa Avstrije. »Ravno na Dunaju – v mestu, kjer so storitve splošnega interesa za prebivalce na visoki, a dosegljivi ravni, pomenita CETA in TTIP veliko tveganje na primer za odstranjevanje odpadkov ali neprofitna stanovanja, ker javne storitve niso v celoti, ampak le deloma izvzete iz sporazumov in morajo v določeni meri upoštevati zahteve za dostop do trga, torej liberalizacijo in komercializacijo,« je dodala. ah
