Vlada na svoji zadnji seji ni izključila predhodnega posvetovalnega referenduma glede prostotrgovinskih sporazumov, ki jih poznamo pod kraticami TTIP, CETA in TISA. O referendumu bo odločil državni zbor, ki bo (morda) tudi pristojen za njihovo ratifikacijo.
Evropska komisija je želela sprejemati sporazume izključno na ravni evropskih institucij in še vedno zagovarja stališče, da pravno gledano niso mešane narave. Sedaj je predvideno, da naj bi sporazum CETA, ki je prvi izmed treh usklajen, potrjevali nacionalni parlamenti, a dokončno bo o postopku odločilo evropsko sodišče.
Ne glede na to evropska komisija formalni podpis sporazuma CETA pričakuje oktobra na vrhu EU in Kanade, za njim in po potrditvi v evropskem parlamentu pa se bo začasno začel uporabljati. Torej še preden in če se bodo o njem izrekali nacionalni parlamenti, bodo nekatere odločbe stopile v veljavo in bodo, tudi če se nazadnje izrečemo proti, veljale tri leta po (ne)ratifikaciji. Minister za gospodarstvo Zdravko Počivalšek sicer pravi, da ne bomo podprli nevarnega mehanizma ICS, ki ga (za zdaj) vsebuje CETA, zato iščejo alternative rešitve. Predvideva, da se določb o ICS ne bo (začasno) uporabljalo.
Četudi je študija ekonomista Jožeta P. Damjana pokazala, da bi bil neposredni učinek sporazumov za Slovenijo neznaten, nacionalni koordinator gibanja Stop TTIP Andrej Gnezda opozarja, da ne gre zgolj za gospodarsko in trgovinsko izmenjavo, pač pa predvsem za pravila, ki jim s sprejemom uveljavljamo. Drugim državam in korporacijam dajemo možnost, da vplivajo na pravila igre na našem trgu.
Pa se poslanci tega zavedajo? »Ključna bojazen je, da se vse skupaj dogaja prehitro in bo brez resne razprave šlo v DZ,« pravi Gnezda. Stališče vlade je medtem jasno: »Prekinitev pogajanj za TTIP in nepotrditev sklepov sporazuma CETA nista smiselna.«
Kaj to vse pomeni in kakšni scenariji nam pretijo?
