Ničelna toleranca do alkohola na delovnem mestu v podjetjih, ki imajo tak pravilnik in kjer je povsem logično in prav, da velja prepoved pitja alkohola, če ne zaradi drugega, zaradi varnosti vseh zaposlenih, običajno zdrži presojo tudi na sodišču. Vrhovno sodišče pa je pred kratkim presojalo o zanimivem primeru, ko je gradbeno podjetje Telekoma Slovenije GVO, ki za Telekom gradi in vzdržuje omrežje, odpustilo dva zaposlena, potem ko so po izteku delovnega dne pri njiju odkrili alkohol v krvi. Ker podjetje pri izredni odpovedi delovnega razmerja ni upoštevalo vseh okoliščin, sta delavca po poldrugem letu dobila službo nazaj, GVO pa jima je moral izplačati tudi vse v tem času izgubljene plače.
Spila sta vsak po en radler
Jeseni 2014 sta gradbena delavca ob koncu delovnega dne na terenu zavila v bližnji lokal na pijačo. Spila sta vsak po en radler. Bil je petek, bil je lep jesenski dan. Ki pa se je za zaposlena končal precej nesrečno. Podjetje je namreč prav takrat izvajalo nadzor in pri obeh preverilo prisotnost alkohola. Alkotest je pokazal 0,12 grama alkohola na kilogram krvi (0,12 promila ali po novem merjenju v prometu 0,06 miligrama alkohola na liter izdihanega zraka). Ker v podjetju, kot še v mnogih drugih, velja ničelna toleranca, so oba zaposlena v trenutku odpustili. »Večina podobnih primerov se konča z odpovedjo. Pri večini gre za precej večje količine alkohola, po navadi imajo zaposleni tudi sicer težave s pitjem. Takim odpuščenim delavcem razložimo, da so bili povsem upravičeno odpuščeni in da na sodišču nimajo prav nobenih možnosti, da bi jim uspelo. Tokrat pa ni bilo tako. Cel kup okoliščin je nakazovalo, da je bil ukrep delodajalca pretiran. Zato smo na kranjsko delovno in socialno sodišče vložili tožbo. Pri enem delavcu nam je uspelo, pri drugem pa ne. Višje sodišče je nato na začetku letošnjega leta potrdilo sodbo za tistega, pri katerem nam je uspelo, in spremenilo sodbo pri tistem, pri katerem na prvi stopnji nismo bili uspešni. Oba sta službo dobila nazaj, prav tako jima je podjetje izplačalo vse neizplačane osebne dohodke,« je razložila predsednica Sveta gorenjskih sindikatov Nežka Bozovičar.
Prehuda kazen
Že sodišče prve stopnje je tako za enega zaposlenega razsodilo, da je izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi nezakonita in se razveljavi. Sodišče je sicer ocenilo, da je zaposleni huje kršil delovne obveznosti in da bi ga bilo treba ustrezno sankcionirati. Vendar pa je šlo za enkratno kršitev, delavec je dejanje obžaloval, pri podjetju je delal že 32 let, njegova »kartoteka« pa je bila do tistega dne brezmadežna. »Izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi je najhujša sankcija v primeru kršitev delovnih obveznosti, ki pa jih je treba presojati ob upoštevanju vseh okoliščin primera. Tega tožena stranka ni upoštevala, zato sodišče druge stopnje ugotavlja, da je odločitev sodišča prve stopnje pravilna,« je odločitev kranjskega sodišča v začetku leta potrdilo še višje delovno in socialno sodišče v Ljubljani. A so pri GVO vztrajali in kljub temu, da je bila sodba pravnomočna in da so morali delavca spet zaposliti (kar so tudi storili), zahtevali še presojo vrhovnega sodišča. Njihova sodba je zanimiva za vse prihodnje podobne primere. Vrhovni sodniki so se namreč v celoti strinjali z odločitvami nižjestopenjskih sodišč. »Da uveljavi svoj legitimni interes za preprečitev alkoholiziranosti na delu, je imela tožena stranka na voljo tudi blažje ukrepe, kot sta disciplinski postopek ali redna odpoved,« so zapisali vrhovni sodniki in še enkrat poudarili, da je stališče delodajalca, da je mogoče ne glede na druge okoliščine za vsako, tudi najmanjšo stopnjo prisotnosti alkohola na delu podati delavcu zgolj izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi, v nasprotju z določbami zakona o delovnem razmerju. »Tudi sindikati smo močno proti zlorabi alkohola na delovnem mestu, a smo veseli odločitve, da je pri odpuščanju vendarle treba upoštevati vse okoliščine in vsak primer obravnavati posebej,« je še dodala Nežka Bozovičar iz Sveta gorenjskih sindikatov.
Iz GVO so še enkrat poudarili, da njihovi delavci na terenu opravljajo taka dela, da že najmanjša napaka lahko pomeni tveganje za poškodbe pri delu. Od tod ničelna toleranca glede alkohola in od tod tudi vztrajanje pri pritožbi vse do vrhovnega sodišča. »Glede na naravo naše dejavnosti bomo še naprej vztrajali pri ničelni toleranci do alkoholiziranosti na delovnem mestu, pri čemer bomo naše interne akte in ravnanje ob morebitnih novih tovrstnih primerih ustrezno prilagodili. Pod nobenim pogojem pa ne bomo dopustili prakse uživanja alkoholnih pijač med delovnim časom,« je razložil Matej Kušar iz GVO.
