Japonski cesar Akihito je v današnjem težko pričakovanem redkem nagovoru javnosti na državni televiziji priznal, da bo zaradi vse šibkejšega zdravja morda težko opravljal svoje dolžnosti, in na ta način izrazil željo po abdikaciji, ki pa je izrecno ni omenil. V skladu z japonsko ustavo cesar nima politične moči, temveč je simbol države in enotnosti ljudstva, zato bi njegovo izjavo, da želi abdicirati, lahko razumeli kot vmešavanje v politiko. Japonska zakonodaja abdikacije sploh ne predvideva, zato bi jo bilo treba spremeniti, da bi cesar sploh lahko odstopil.
Japonski premier Šinzo Abe je v prvem odzivu na vladarjev nagovor sporočil, da bo vlada glede na cesarjeve dolžnosti, starost in breme, ki ga prinaša njegova služba, morala preučiti, kaj lahko naredi. Abejevi konservativci abdikaciji nasprotujejo in menijo, da bi se razprava o prihodnosti cesarske družine lahko razširila tudi na možnost, da bi prestol nasledile ženske, kar je za tradicionaliste popolnoma nesprejemljivo.
Šele drugi javni govor
Govor 82-letnega vladarja, sicer šele drugi v njegovi vladavini, je bil težko pričakovan, še posebno spričo vse glasnejših ugibanj, da bo sporočil, da bo prestol prepustil sinu, 56-letnemu princu Naruhitu. Akihito je na čelu Japonske zadnjih 27 let. Abdikacija bi bila v sodobni Japonski korak brez primere in velik šok za državo, kjer je cenjena cesarska družina simbol stabilnosti in kontinuitete. Nazadnje je kak živeči japonski monarh prestol prepustil nasledniku leta 1817, ko je to storil cesar Kokaku.
Možnost abdikacije so japonski mediji prvič začeli omenjati pred nekaj tedni, a je pristojna japonska vladna služba te informacije tedaj zavrnila kot netočne. Javnomnenjske ankete sicer kažejo, da večina Japoncev upokojitvi vladarja ne nasprotuje. Kot kaže raziskava agencije Kyodo, bi 85,7 odstotka Japoncev abdikacijo sprejelo, 10,8 odstotka jih je za status quo.
