Avstralija je zaradi svoje priseljevalne politike že vrsto let tarča kritik. Njene vojaške ladje prestrezajo plovila z migranti in begunci, namenjenimi v državo, ter jih pošiljajo nazaj, od koder so priplula. Kadar pa plovila niso več primerna za plovbo, Avstralci prebežnike vkrcajo na svoje rešilne čolne in jih tudi pošljejo nazaj. Nikoli ne dovolijo, da bi nezakoniti priseljenci prišli do njihove velikanske in redko naseljene dežele. Begunce, ki jih nikakor ne morejo poslati nazaj in jim vendarle morajo priznati status prosilcev za azil, pa deportirajo na otoček Manus, ki pripada Papui Novi Gvineji, ali na Nauru, ki je z 10.000 ljudmi in 21 kvadratnimi kilometri ena najmanjših samostojnih držav na svetu. Zlasti za Nauru je že nekaj časa znano, da je življenje tamkajšnjih 1200 prosilcev za azil in migrantov pravi pekel.
»Skrajno kruta« Avstralija
Trije vodilni člani nevladnih organizacij Amnesty International in Human Rights Watch so julija skrivaj preživeli 12 dni na Nauruju, kjer so pred tem šestkrat zaman prosili za vizum. Gre za državo, v katero je zelo težko vstopiti. Na Nauruju očitno ne marajo, da bi se kdor koli zanimal za prosilce za azil, ki so na njihovih tleh, od Canberre pa naj bi zanje dobili veliko denarja.
V nedavno objavljenem poročilu je Anne Neistat, ena od treh skrivnih obiskovalcev Nauruja, zapisala, da je avstralska politika do prosilcev za azil skrajno kruta. Med drugim piše: »Malo držav gre tako daleč v namernem povzročanju trpljenja ljudem, ki iščejo varnost in mir.«
Trije člani obeh nevladnih organizacij so na otočku izprašali 84 ljudi iz Irana, Iraka, Pakistana, Somalije, Bangladeša in Afganistana. Ti so povedali, da trpijo za hudo tesnobo in depresijo, ne da bi se lahko obrnili na zdravnika. Nekateri so si poskušali prerezati žile ali so zaužili stekleničko šampona. Maja se je 23-letni iranski begunec zažgal ob prihodu delegacije visokega komisariata za begunce ZN, ki je prišla na otoček, da bi se seznanila z razmerami za življenje beguncev. Sicer se od lani prosilci za azil lahko gibljejo po vsem otoku, a jih domačini pretepajo, ropajo in spolno nadlegujejo.
Za begunce je težko že to, ker ne vedo, kako dolgo bodo ostali na otočku, ki ga občutijo kot zapor. Večina jih na njem brezidejno in brezplodno živi že več let, kar vodi v duševne težave in bolezni. Menda sicer obstaja možnost, da na koncu dobijo azil, a po dogovoru s Canberro naj bi te »srečneže« sprejeli v posebnem taborišču v Kambodži, kjer pa je življenje podobno kot na Nauruju.
Po prepričanju nevladnih organizacij Canberra namerno dovoli takšno kruto politiko do prebežnikov, ker hoče zastrašiti druge, ki bi hoteli priti v Avstralijo. Konservativna avstralska vlada pa se hvali, da zaradi njene priseljevalne politike ni več utopitev v morjih pred njeno obalo. Obenem vztraja, da se nezakoniti priseljenci, ne glede na položaj v svoji domovini, ne bodo mogli naseliti v Avstraliji. V Canberri namreč zavrnejo vsako prošnjo za azil, ki ni poslana iz tujine.
Kurz bi se zgledoval po Avstraliji
29-letni avstrijski zunanji minister Sebastian Kurz že nekaj časa meni, da bi se morala EU pri migracijski politiki zgledovati po Avstraliji. V pogovoru za spletno izdajo nemškega tednika Der Spiegel je zdaj hvalil vlado v Canberri, ker ni več utopitev pred Avstralijo. »Ne moremo računati na to, da bo sporazum s Turčijo uspešen. EU potrebuje pravi nadzor meja in obale,« je izjavil mladi politik konservativne Ljudske stranke. »Morali bi ustanoviti taborišča za migrante in begunce zunaj Evrope, na primer v Libiji. Tja ali v njihovo domovino bi poslali tiste, ki bi jih rešili sredi morja. Ali pa bi jih poslali vsaj v taborišča na Lezbosu in Lampedusi,« pa je dejal junija. EU bi po Kurzu morala več sto tisoč migrantov v Libiji z grobostjo odvrniti od tega, da bi se odpravili v Evropo. »Rešitev s potapljajoče se ladje ne bi smela pomeniti vstopnice za srednjo Evropo,« je še dodal. »EU bi morala jasno povedati: kdor na nezakonit način pride v EU, si je zapravil možnost, da bi zahteval azil v Evropi.« V Vatikanu so ogorčeni nad stališčem člana stranke, ki naj bi bila blizu Katoliški cerkvi.
Vendar pa Evropska unija vsaj za zdaj še ni podlegla takšnim in podobnim pritiskom za posnemanje Avstralije pri priseljevalni politiki. Evropska komisija je zavrnila tudi zahteve mladega avstrijskega zunanjega ministra.
