To, kar me pri ragbiju navdušuje, je neka prvinska surovost, prvinski mačizem, če hočete, spopad hrustov, ki temelji na čisti moči. Z majhnim dodatkom tehnike in hitrosti. Ni ga lepšega pogleda kot na Maora ali Samoanca ali Fidžijca, po možnosti v črnem dresu novozelandskih All Blacksov, ki pred tekmo odpleše svojo hako, nato pa se z isto gorečo napadalnostjo podi za žogo in nasprotnike podira kot divje svinje na lovu za hrano za svojo družino. Čista poezija. Kar se tiče olimpijskega turnirja, se sicer še nisem odločila, ali bom navijala za Novo Zelandijo ali Fidži, ki sicer velja za favorita, predvsem pa bom navijala za lepo igro.
Toda olimpijske igre v Riu so vsaj pri meni odprle tudi dilemo. Ne vem, kaj naj si mislim o ženskem ragbiju, ki se mi zdi popolno nasprotje ženski nravi. Razumem sicer željo nekaterih žensk, da se dokazujejo na najbolj moških področjih, toda s tem, ko je ženski ragbi na olimpijskih igrah, ni več le kurioziteta, temveč je povzdignjen med najbolj cenjene olimpijske športe. Cena, ki jo plačajo športnice za to navidezno enakopravnost, pa je visoka. Članice angleške ženske ragbi sedem reprezentance so se tik pred olimpijado za revijo Women's Health fotografirale gole. Z razlogom, da bi ženskam pokazale, kako drugačna so lahko ženska telesa. Izpovedi ragbistk o njihovih telesih pa so, vsaj kar se mene tiče, pretresljive. Ena izmed njih je priznala, da se je zjokala, ko se je zagledala v maturantski obleki, ker je bilo njeno telo preveč mišičasto in preširoko. Druga se pred vsako tekmo do dovršenosti nališpa, da bi se na igrišču počutila vsaj malo ženska. Vse v en rog pa so poudarile, da ne trenirajo zato, da bi bile lepe, temveč da bi bile učinkovite. Toda ob njihovih fotografijah bolj ženska deluje celo Jarmila Kratochvilova.
Lani se je kot kot višek enakopravnosti spolov izpostavilo dejstvo, da so na svetovnem prvenstvu v vodnih športih v sinhronem plavanju nastopili tudi moški. Moško sinhrono plavanje ni olimpijska disciplina. Če je letos dokaz enakopravnosti spolov ženski ragbi na olimpijskih igrah, potem si dovolim pripombo, da pametne ženske vemo, da je za to, da smo bolj enakopravne od drugih, nekatere stvari – vsaj navidezno – bolje pustiti v moški domeni.
