Ines Kristan, oblikovalka, ki je junija letos diplomirala na akademiji za likovno umetnost in oblikovanje, je sveže ime na slovenskem modnem trgu. Z lastno idejo je pod mentorstvom Eduarda Čehovina ustvarila znamko Scan me, broško s skritimi sporočili. »Z broškami scan me želim vzpostaviti interakcijo. Ali gre pri komunikaciji s kodo za prijeten pogovor, kretnjo, nasmeh ali morda konflikt, prepuščam nosilcu in opazovalcu broške oziroma zakodiranega sporočila,« pove Ines Kristan in doda, »broška že po svoji naravi nima nujne vnaprej določene oblike, za razliko od prstana, verižice ali zapestnice. Vsi vemo, da se prstan nosi na prstu, zato mu njegova uporabnost v neki meri določa obliko. Broška pa je nakit, katerega obliko in posledično sporočilnost lahko prosto definira ustvarjalec. To je glavni razlog, da sem svojo interpretacijo zakodiranih sporočil aplicirala nanjo.«

Prepletanja tehnologije z modo

Ideja o broški je pri mladi oblikovalki nastala že leta 2009. »Navdušil me je članek The Code Generation avtorja Tobyja O. Rinka v reviji Novum, ki me je pravzaprav seznanil z uporabo kode QR. Takrat so bile kode pri nas še nepoznane, drugje pa so se uporabljale za mobilni marketing.« Možnost zakodiranja daljšega besedila v kodo QR, vsa mobilna in spletna tehnologija, ki nas obdaja, ter občutek, da mlajše generacije drugače sploh ne komunicirajo, so Ines Kristan pripeljali do ideje ustvariti nakit s skrivnim sporočilom. Tehnologija je danes vsepovsod, srečujemo jo na vsakem koraku, vedno več je je tudi v modi. Od leta 2000 se v modi že uporablja izraz fashionable technology, ki pomeni povezovanje oblikovanja, mode, znanosti in tehnologije. »Filozofija modne tehnologije temelji na ideji, da so oblačila in nakit vmesniki za okolje – oddajnik in sprejemnik čustev, izkušenj in smisla. Kar po mojem mnenju združujem tudi v broškah scan me. Letošnja tema MET (Metropolitan Museum of Art) Gale je bila prav tehnologija v modi,« je povedala oblikovalka.

Koda QR je dobro in pametno zasnovana. Shranjuje lahko večjo količino in vsebinsko (URL-naslov, tekstovno besedilo, telefonsko številko, SMS-sporočilo) različne podatke. Shranjuje številke, črke, kombinacijo obeh, binarne podatke, simbole, pismenke kanji, kana in hiragana. »Pogosto niso dobro umeščene v okolje in tako so postale ljudem nezanimive,« pove in odkrito upa, da bodo broške scan me to vsaj malo spremenile. Čeprav ima koda dokaj omejeno obliko, pa daje oblikovalcu vrsto možnosti za ustvarjanje, saj ima vgrajen algoritem za popravljanje napak. »Štiri stopnje algoritma za popravljanje napak mi dovoljujejo, da spreminjam prvotno obliko kode. Pri vsem tem pa iščem meje, do kod je koda QR še vedno berljiva. Pri spreminjanju kode QR na broški scan me je šlo za množico poskusov, eksperimentiranje z obliko, barvo, dodajanjem in odvzemanjem,« razloži oblikovalka, ki je z izobraževanjem v Sloveniji zaključila. »Od nekdaj me mika tujina, ne le izobraževanje, zagotovo pa delo in samo življenje.«

Po sporočilu je vsaka drugačna

Broške scan me se popolnoma razkrijejo opazovalcu z uporabo pametnega telefona in aplikacijo, ki pa je dosegljiva brezplačno, tako da je drznost pri nošenju edina omejitev. In kaj povedati, komu in na kakšen način? »Izbrala sem raznolik nabor besedil, s katerimi želim vzbuditi različna čustva. Že med samo izbiro besedil sem imela v mislih njihovo likovno podobo. Določene povedi brez ilustracije namreč prej izražajo neprijaznost, morda celo sovražnost, z ilustracijo pa veliko mero humorja in sarkazma,« je razložila oblikovalka. Na koncu je le še dodala: »Sporočilo je od osebe, ki broško nosi, in je namenjena tistemu, ki jo bere. Ker pa so besedila zakodirana, je predvsem od volje nosilca odvisno, ali bo besedilo dovolil odkriti opazovalcu ali ne.«