Prebivalcem Barcelonete, nekoč ribiške in delavske četrti v Barceloni, je pred dvema letoma počil film, potem ko se je nekaj opitih mladcev odločilo, da se goli odpravijo po nakupih, in so fotografije končale na spletu. Da imajo dovolj tistih, ki se opijajo na njihovi plaži in lulajo po vogalih njihovih hiš, so sporočili na več protestih, županja Ada Colau pa je priznala, da jim je v nekaterih četrtih turizem ušel izpod nadzora, in zahtevala, da se omejita gradnja hotelov in izdaja dovoljenj za počitniška stanovanja.
Trg, ki je že pred časom zavohal milijone azijskega srednjega razreda, je namreč zakone sociologije mest prignal do absurda. Vse doslej so urbanisti kalkulirali z nedvomnimi prednostmi turizma. Polne mestne blagajne, delovna mesta, cvetoče gostilne, hoteli, investicije za obnovo in polepšanje mesta. A v večini evropskih turističnih metropol branža v resnici že »kalkulira« svoje turistične idile brez domačinov.
Ti so se voljno pustili vpeti v njeno kolesje. Le kako ne bi. V Barceloni in v Benetkah je bilo spreminjanje stanovanjskega prostora v počitniška bivališča od nekdaj prepovedano. A so bili večinoma meščani sami tisti, ki so družinske rezidence ponudili na turistični trg in z njimi služili milijone. Cene stanovanj pa so začele astronomsko naraščati. V El Ravalu, barcelonski četrti prostitutk, so danes šestkrat višje kot leta 2000, v Benetkah so ruski in nemški kupci četrti spremenili v soseske luksuznih mansard, kjer manjkajo le sosedje.
V Ljubljani se je v zadnjih trinajstih letih število nočitev skoraj potrojilo, leta 2015 so jih prodali nekaj manj kot 1,2 milijona. Prebivalcem starega dela mesta se je četrt spreminjala pred nosom. Kdaj so kupovali nedeljsko pečenko pri lokalnem mesarju in štruco kruha v sosednji pekarni, niti ne pomnijo več. Bife na vogalu se je spremenil v elegantni bistro, v katerem se namesto cvička pijejo oranžna vina, zadnja trgovina z živili, ki je prodajala kaj več kot sendviče, je zaprla svoja vrata maja letos.
Jej z domačini (eat with locals) je ena zadnjih pogruntavščin, ki je zatem, ko je airbnb turistom ponudil postelje domačinov, začela svetovnim popotnikom ponujati še njihovo mizo in tisto, kar postrežejo na njej. Gre za ultimativno izkušnjo, pravijo na spletni strani, najprej z airbnb avtentično doživiš, kako domačini živijo, in potem poješ še njihovo večerjo. Pa ne hamburgerjev in krompirčka, temveč v Pragi knedličke, v Valencii paeljo in v Ljubljani kranjsko klobaso. Zastavlja se uganka, kakšne bodo »avtentične izkušnje« potem, ko bo teh domačinov zmanjkalo?
Ocena, ali se je tudi Ljubljane že začela dotikati usoda drugih turističnih metropol in se najlepše mesto na svetu spreminja v Disneyland, sicer ni v rokah občutkov lokalnega prebivalstva, bi se pa morali v mestni hiši počasi ukvarjati z razmislekom, kaj storiti, da bi ustavili stihijo. Ne le zaradi domačinov, tudi zaradi vprašanja, ali bodo turisti čez leta v takšna mesta sploh še hoteli prihajati.
