Ko se danes sprehodite po starem mestnem jedru, boste morali vijugati med organiziranimi skupinami turistov, ki počasi postopajo za svojimi vodniki, ob tem pa vas bodo s sicer vzorno urejenih pročelij bombardirali napisi o tem, kako čudovite spominke imajo v trgovinah. Stara Ljubljana se vse bolj spreminja v kuliso za turiste.
Pravzaprav so spremembe v Stari Ljubljani tako velike, da si je težko predstavljati, kako so še pred desetimi leti lastniki trgovin v tem delu mesta organizirali akcije, s katerimi so želeli kupce privabiti v mesto. Tudi ponudba v trgovinah je bila popolnoma drugačna in je bila v večji meri namenjena domačim kupcem, medtem ko se zdaj vse bolj osredotoča na tujce.
Kljub temu je Tina Barlič Brecelj, tretja generacija družine v trgovini z usnjeno galanterijo na Mestnem trgu, prepričana, da so turisti le smetana na torti in bi morali razmišljati o tem, da pridobijo domače kupce. »Želim si, da bi se več ljudi vračalo v mesto. Privabimo pa jih lahko le s ponudbo, ki je v trgovskih središčih ni,« pravi Barlič-Brecljeva.
Nasploh se trgovine v starem delu mesta menjajo z neverjetno hitrostjo – nekatere so odprte le po leto dni. Deloma so za to krivi lastniki lokalov, ki zvišujejo najemnine, deloma izbira dejavnosti, ki je premalo raznolika. Tudi trgovin s spominki se ne more replicirati v neskončno in pri tem pričakovati, da bo vsaka od njih imela dobiček, meni Barlič-Brecljeva in si želi, da bi bil na ravni mesta nekdo zadolžen za koordinacijo trgovin v Stari Ljubljani, od tega, da bi imeli vizijo, kaj sodi v središče mesta in kaj ne, do tega, da bi trgovci delovali usklajeno, recimo vsaj pri uskladitvi odpiralnih časov. Njihova trgovina je denimo že šest let odprta tudi ob nedeljah in ugotovili so, da so takrat v mestu drugi ljudje kot med tednom.
Zaprli zadnjo trgovino z živili
Prebivalcem Stare Ljubljane se zdi, da četrt ni več avtentična, predvsem pa ni več njihova. V starem delu mesta ni bankomata, ki ga pogrešajo tudi trgovci, ni trgovin s predmeti za gospodinjstvo, ne šivilje ne čevljarja, maja so zaprli še zadnjo trgovino z živili, kjer so prodajali še kaj več kot le sendviče.
Zdaj je tam na novo odprta italijanska modna trgovina Fabiana Filippi. Marina Petrucella, ki je skupaj z Vadimom Samosadovim nova najemnica prostora, je doma v Milanu in nikoli prej ni bila v Ljubljani. »Lokacijo trgovine in prostor smo izbrali prek agencije,« sta povedala.
Nova najemnika trgovine v Stari Ljubljani ne razmišljata o tem, da bi se preselila v slovensko prestolnico, čeprav v starem mestu živi vse več tujcev. Mnogi nekdanji prebivalci mesta so se odselili. »Za ljudi, ki so več desetletij živeli v Stari Ljubljani, so spremembe res velike,« meni Tina Barlič Brecelj. Tudi njena družina je želela kupiti stanovanje v tem predelu mesta, a je zdaj srečna, da ga niso. Zdi se ji, da to ni več soseska, prijazna mladim družinam, pravzaprav je vprašanje, ali je sploh še soseska. Vse več stanovanj se oddaja prek airbnb, zato je fluktuacija prebivalcev velika.
»Prebivalci Stare Ljubljane so se spremenili. Ni več socialnih in neprofitnih stanovanj, ki jih je bilo včasih veliko. Ta stanovanja so se prenovila in prodala, zato je več mladih najemnikov in tujcev,« je Staro Ljubljano opisala Antonija Lečnik, tretja generacija urarjev iz Stare Ljubljane. Urarstvo Lečnik je poleg usnjene galanterije Barlič in steklopihaštva Germ ena redkih obrtnih delavnic oziroma trgovin, ki so ostale v tem predelu mesta. »Zaradi prihoda turistov se nam je sicer povečal promet, a turisti predstavljajo le deset odstotkov naše prodaje,« je razložila.
Izginjajoči šarm staroselcev
V četrtni skupnosti Center opozarjajo, da so potrebni predvsem kompromisi. »Če razumemo, da ima staro mestno središče svoj šarm predvsem zaradi svojih prebivalcev, bo treba najti ravnotežje med obiskovalci in stalnimi prebivalci ter vsem zagotoviti takšno kakovost življenja, ki bo omogočala sobivanje,« meni predsednica sveta četrtne skupnosti Center Mateja Špan.
Da je to zelo naporno, pove Zlata Sašek. V starem delu mesta, natančneje na Gornjem trgu, se je rodila in tam s svojo sestro živi že 58 let. Spremembe so zelo velike, pravi. »Včasih je bilo povsem drugače, ulica je bila kot neka mala vasica. Danes niti perila ne sušimo več na prostem,« pove in doda, da bi, če bi imela možnost, zagotovo odšla kam drugam. Tega dne se je spet pošteno razjezila, ko je zagledala prt z mize na vrtu, ki so ga prekrivale mastne saje. S sosednjo picerijo se o tem ne morejo dogovoriti, tako tudi ne o hrupu, času zapiranja in še marsičem. Le na Gornjem trgu so danes kar tri gostilne in večinoma vanje ne zahajajo domačini.
Staroselcev je vse manj, pove Saškova, tudi v hiši, kjer stanuje, so že obnovili eno od garsonjer, ki je namenjena izključno najemu za turiste. Ti pa so takšni in drugačni, nekateri bolj obzirni do stanovalcev, drugi manj. A nekako bo treba najti skupni jezik, pravi Saškova, »kajti če ne bo nas, stanovalcev, ne vem, koga bodo potem gledali turisti, koga bodo opazovali. Saj veste sami, če kamor koli potujete, potem so zanimivi domačini, ne turisti.«
