Grški premier Aleksis Cipras se je odločil za svojevrsten korak in povabil voditelje sedmerice držav z juga Evropske unije, da se prihodnji teden poglobljeno pogovorijo o varčevalnih ukrepih, ki jim jih nalaga Unija, ter fiskalni disciplini in migracijski politiki. Povabilu naj bi se odzvale Francija, Portugalska, Italija, Španija, Ciper in Malta, pri čemer pa Cipras ne izključuje oblikovanja zveze južne Evrope, o kateri naj bi se že pogovarjal z italijanskim kolegom Matteom Renzijem, ki vidi v povezavi evropskega juga tudi spodbudo gospodarske rasti.
Ciprasovo idejo povezovanja juga Evropske unije po vsem sodeč podpirata tudi francoski predsednik François Hollande in portugalski premier Antonio Costa, ki je aprila letos volilce prepričal prav z nasprotovanjem evrski varčevalni platformi. Na predvidenem srečanju bo Portugalec očitno največji Ciprasov zaveznik, saj se strinja, da varčevalni ukrepi dušijo gospodarstvo in razdvajajo družbo ter ne prinašajo nobenih pozitivnih rezultatov.
Proti zategovanju pasu
Atene si medtem prizadevajo za tesnejše sodelovanje z državami evropskega juga, s katerimi se soočajo z enakimi finančnimi in gospodarskimi težavami. Zavzemajo se za določeno elastičnost pri proračunskih postavkah in samem državnem dolgu pri čemer niso naletele na posebno razumevanje Bruslja. Komisar za gospodarske zadeve Pierre Moscovici je tako grško vlado opozoril, naj ne odpira nobene razprave o trenutnem proračunskem presežku, ampak se posveti dogovorjenim ciljem fiskalne politike.
Moscovici je še dejal, da je zdaj čas, da se Grčija odmakne od drobnjakarskega reševanja krize in se resno loti novega kroga pogajanj o finančni pomoči, ki bo prihodnji mesec na široko odprl vprašanje trga dela.
Begunci za nameček
Za Ciprasa in kolege iz njihovega dela EU so omenjene težave le del skupnih problemov, s katerimi se soočajo. Predvsem Grčija in Italija nista zadovoljni za načinom, kako se njihove evropske partnerice odzivajo na imigrantsko krizo. Že lani so članice EU obljubile, da bodo v dveh letih sprejele 160.000 beguncev iz Italije in Grčije, do zdaj pa so jih v okviru tega dogovora skupno le 3701, od tega iz Italije zgolj 843.
V napovedi sestanka na vrhu so bili grški gostitelji previdni z napovedmi o rezultatu srečanja, ki naj bi bilo prihodnji torek, Grčijo ob tem skrbijo tudi poslabšani odnosi med EU in Turčijo po neuspešnem vojaškem udaru, ki pa ima za posledico obsežno čistko, ki utrjuje oblastni položaj turškega predsednika Erdogana. Grčija se ob vseh dosedanjih gospodarskih težavah boji, da bodo razmere v Turčiji pokopale krhki dogovor Ankare z Brusljem o beguncih, ki bodo znova preplavili grške otoke. Ta problem naj bi bil tudi osrednja točka sestanka zunanjih ministrov iz EU ter arabskih držav z Bližnjega vzhoda in iz severne Afrike v začetku prihodnjega tedna na Rodosu.
