Pred 70 leti so potekale prve uradne meritve Triglavskega ledenika, torej kmalu po vojni, 5. septembra 1946. Prva sredstva za meritve ledenika je odobrila Akademija znanosti in umetnosti, meritve in opazovanja ledenika potekajo še danes in nasploh velja raziskovanje ledenika za najstarejši raziskovalni projekt v Sloveniji. Leta 1975 so na Geografskem inštitutu Antona Melika kupili ruski panoramski fotoaparat horizont, s katerim vsak mesec posnamejo fotografijo ledenika in nato primerjajo njegovo velikost. V 90. letih so svoje metode modernizirali, vendar fotoaparat ostaja, saj edini omogoča pravo primerjavo ledenika od leta 75 do zdaj.
Ena tristotina prejšnjega ledenika ostaja
S prvo geodetsko izmero leta 1952 so pokazali, da je od prvotnega ledenika s prostornino dva milijona kubičnih metrov ostala samo še ena tristotina, dobrih 200.000 kubičnih metrov. Površina ledenika se je s 15 hektarov spustila na pol hektara, kar dodatno vzbuja skrb za prihodnost ledenika, do katere so precej skeptični. Dr. Matej Gabrovec z Geografskega inštituta Antona Melika je povedal, da je delo v zvezi z raziskovanjem ledenika vedno intenzivnejše, ta pa je zaradi globalnega segrevanja zadnjega desetletja vedno manjši.
Ustanovitev meteorološke postaje na Kredarici je bila ključna za raziskovanje ledenika, saj so meteorološki opazovalci poročali o stanju ledenika in morebitnih spremembah vremena, ki so bile v preteklosti. »Opazovanja ledenikov so se torej izvajala že, preden so se v javnosti začele debate o globalnem segrevanju, zato je pomembno, da smo raziskovalno radovedni,« je dodal dr. Klemen Bergant, direktor urada za meteorologijo.
Raziskovalec Miha Pavšek je povedal, da Triglavski ledenik nima značilnosti pravega ledenika in mu samo zaradi slovesa še pravimo ledenik, pravilneje bi bilo, da bi se imenoval ledeniška krha oziroma s pomanjševalnico ledeniček. Značilnosti ledenika so razpoke in premikanje, oba naša ledenika pa sta ujeta v kotanjo in bolj ali manj stojita na mestu. Vendar če so zdaj njuni premiki zanemarljivi, so na začetku meritev v 70. letih spremembe stanja bile opazne, prav tako sta ledenika imela razpoke, kar se vidi tudi na prvih dveh slovenskih filmih v visokogorju V kraljestvu zlatoroga, ki je prvi nemi celovečerni slovenski film iz leta 1931, in film Triglavske strmine iz leta 1932. V 20. letih so bila tudi izrazitejša ledeniška vrata, kjer voda odteka izpod ledenika, in morene, ki so zdaj samo še nasipi daleč stran od ledenika, nekoč pa tik pod robom.
Ledenik bo izginil
Z meteorološkimi meritvami na Kredarici so v zadnjih 40 letih opazili dvig temperature v talilni dobi ledenika, torej v topli polovici leta. Temperatura se je namreč dvignila za 1,7 stopinje Celzija. »Zaporedna leta so med seboj precej različna, kar se tiče količin padavin, ki jih ledenik prejme v redilni dobi, se pravi v hladni polovici leta. V zadnjih 20 letih se v zadnjih mesecih leta povečuje količina padavin v obliki dežja,« pravi Bergant. Hkrati dodaja, da se povečuje tudi število ur s soncem, kar prinaša dodatno energijo za taljenje in posledično krčenje ledenika.
Ob trendu, kakršen je zdaj, dr. Bergant ne vidi rešitve za ohranitev ledenika, saj se bo temperatura zraka še naprej dvigovala, kar pa bo prineslo tudi padavinske spremembe. Ledenik bi lahko po napovedih izginil že čez eno do dve desetletji.
