Umag je bil v torek okrog poldneva praktično prazen, kar je bil nenavaden pogled na istrsko mesto v času vrhunca poletne sezone. »Čudiva se, kje so vsi ljudje. Ker ko sva po spletu iskala prenočišče tu okoli, sva videla, da so kapacitete 99 odstotkov zasedene. Ampak ljudi sploh ni,« je nekoliko zbegan pripovedoval Miha Šijanec iz Radencev. V Umag je prišel s prijateljem Alešem Kaučičem, ki se je pošalil, da se jima zaradi tako malo turistov na plaži vsaj ne bo treba boriti za košček prostora, na katerem bi razgrnila brisačo.
V enem dnevu popolna preobrazba
In kje so vsi turisti, ki naj bi v poletnih mesecih oblegali hrvaška obmorska mesta? Umag v mestnem jedru nima veliko hotelov, zato se turisti čez dan največ zadržujejo na območjih, kjer so večji hoteli, apartmajska naselja ali kampi, je skrivnost pomanjkanja turistov v mestnem središču razkrila direktorica kampa Park Umag Mirjana Dujček. »Če boste šli zvečer tja, bo povsem drugače, vse restavracije ob morju bodo polne,« je napovedala Dujčkova.
Zvečer je staro mestno jedro Umaga res pokazalo popolno preobrazbo. Gostinski lokali, ki imajo mize razporejene do morja, so se napolnili predvsem z družinami in pari, med njihovimi nogami pa so se potikale mačke, ki so čakale, da kakšnemu gostu s krožnika pade košček hrane. Tudi sprehajališča so bila polna ljudi, ki so pohajkovali med stojnicami z začasnimi tetovažami, portretisti in prodajalci spominkov. Med njimi sta se pomešala tudi osliček in poni, ki sta (seveda za plačilo) po sprehajališču na hrbtu prenašala najmlajše dopustnike, preden so jih starši utrujene odnesli domov.
Nizozemca v Lescah okradli
V kampu, ki ga vodi Dujčkova, je bilo čez dan bolj živahno kot v mestu, saj je bil kljub svoji velikosti praktično poln. »Nekaj prostora predvsem na obrobju je še, ampak pričakujemo, da se bodo v prihodnjih dneh zapolnile tudi te parcele,« je razkrila Dujčkova.
Nizozemec Manfred Dungen je priznal, da se je moral že pred enim tednom kar namučiti, da si je v prvi vrsti pred morjem našel prazno parcelo za parkiranje svoje prikolice. »Že lani sva bila v prvi vrsti in ravno zaradi tega fantastičnega razgleda sva se vrnila v Umag,« je razložil Dungen, ki je počitnikoval s svojo boljšo polovico. Omenil je, da sta se na poti v Istro ustavila tudi na Bledu in da sta prespala v kampu Šobec v Lescah, kjer pa so jima nepridipravi vlomili v počitniško prikolico in ju okradli. Kljub neljubemu dogodku Nizozemca nista izgubila zanimanja za Slovenijo, saj je Dungen poizvedoval, kje v naši deželi bi se še splačalo kampirati.
Skoraj ujeli Pahorja
V Umagu in v Istri nasploh počitnikujejo mnogi Slovenci, med njimi tudi predsednik Borut Pahor, ki po pričevanju domačega pobiralca parkirnine poleti pogosto pride na tržnico v Umag. »Ravno pred nekaj minutami je bil tukaj s svojo partnerico,« je dejal občinski uslužbenec, ki nam je zaupal, da ima predsednik države v okolici Umaga apartma.
Po podatkih kampa Park Umag so Slovenci tudi v njihovem kampu pogosti gosti, sodijo namreč med deseterico narodov, ki prevladujejo v kampu. »Veliko Slovencev parcelo za avtodom zakupi za vso sezono in potem glede na vreme in čas, ki ga imajo, bolj ali manj pogosto prihajajo na oddih. Veliko gostov zahaja k nam že več let, tudi več desetletij zapored,« je povedala Dujčkova.
Eden dolgoletnih gostov je tudi Ljubljančan Igor Šteblaj, ki v ta kamp prihaja vse od leta 1983 naprej in ga še vedno imenuje z njegovim starim imenom Ladin gaj. »Le leta 1987 nas ni bilo, ker se nam je takrat rodil sin. Plačam pavšal za vso sezono in potem sem vsak vikend od aprila do septembra tukaj,« je povedal Šteblaj, ki je med pozdravljanjem kampovskih sosedov zagotovil, da ga noben denar na tem svetu ne bi premaknil v kakšen drug turistični kraj, saj ima v tem kampu vse, kar potrebuje. »Le če bi prepovedali imeti psa v kampu, bi moral zelo dobro premisliti, ali bi raje šel kam drugam. Ampak res upam, da se mi o tem nikoli ne bo treba odločati,« je priznal Šteblaj, ki je kampiral z ženo in vnukinjama, družbo pa jim je delal tudi prijazen črn labradorec.
Zakaj v trgovino nujno v paru?
Kot pravi staroselec je Šteblaj poln anekdot iz tega počitniškega okoliša. »Veste, zakaj smo morali v staro trgovino hoditi v paru? Eden se je takoj postavil v vrsto za blagajno, drugi pa v vrsto za kruh in je potem nabral še vse druge stvari, ki smo jih potrebovali,« se je v smehu spomnil enega od trikov, kako čim manj časa zapraviti v preobljudeni trgovini.
»Zdaj pa zjutraj raje sedem na kolo in se odpravim do svojih prodajalcev. Pri enem kupim sveže sadje, pri drugem zelenjavo, v Novigradu kupujem sveže ribe. Vsi so zelo prijazni,« jih je pohvalil Šteblaj in svoje besede utemeljil s pripovedjo, da je enkrat pozabil denarnico, pa mu je prodajalka brez težav dala na zaupanje, kar je potreboval. »Zelo so prijazni, ampak tudi kupec mora biti spoštljiv in korekten do njih. Če bi vsakič igral frajerja, bi bil ta odnos s prodajalci zagotovo povsem drugačen,« je sklenil Ljubljančan.
