V sodobnem poslovnem svetu, pa tudi drugje, so informacije ključne, saj omogočajo pomembno prednost pred preostalimi konkurenti. O tem, da so informacije celo pomembnejše od oborožitve, je pred več kot dvema tisočletjema v knjigi Umetnost vojne pisal že starodavni kitajski vojskovodja Sun Cu, ki še danes velja za največjega stratega vseh časov.
Po razkritju, da je japonska multinacionalka Panasonic pred dnevi začela izvajati skrbni pregled poslovanja Gorenja, je postalo aktualno vprašanje o zlorabi notranjih informacij. Za to kaznivo dejanje je zagroženo do pet let zaporne kazni. Gre za izredno zahtevno področje preiskovanja kaznivih dejanj, sivo polje neraziskanih deliktov pa je povsod po svetu obsežno.
Tajne podatke prepogosto pridobijo neposvečeni
Četudi so k naraščanju vrednosti Gorenjeve delnice v zadnjih mesecih nedvomno prispevali bistveno boljši kazalniki poslovanja v prvem četrtletju letošnjega leta, ko je družba dosegla 570.000 evrov čistega dobička, medtem ko je v enakem obdobju lani ustvarila izgubo v višini dveh milijonov evrov, ni izključeno, da so tečaj delnice v zadnjih mesecih navzgor poganjale tudi notranje informacije posameznikov.
Gorenjeva uprava si je sicer prizadevala, da bi podatki o Panasonicovem skrbnem pregledu ostali pod nadzorom, a Slovenija je majhna, podatke, ki bi morali ostati v popolni tajnosti, pa pogosto dobijo neposvečeni. Zato ni izključeno, da so se nekateri posamezniki, še preden je številna japonska delegacija pred dnevi pripotovala v Velenje in začela pregledovati poslovanje Gorenja, okoristili z notranjimi informacijami in kupovali delnice, ki jih sicer ne bi, po razmeroma nizkih tečajih.
Na svojih spletnih straneh Ljubljanska borza notranje informacije opredeljujejo kot natančne, še ne javno objavljene informacije, ki se nanašajo neposredno ali posredno na enega ali več izdajateljev vrednostnih papirjev, če bi postale javne, pa bi verjetno lahko vplivale na ceno delnic. Navsezadnje lahko trgovanje z notranjimi informaciji občutno podraži prevzem ali pa ga celo ogrozi.
Profesor z ljubljanske ekonomske fakultete dr. Matej Lahovnik, ki študentom med drugim predava o združitvah in prevzemih ter insajderstvu, trgovanje z notranjimi informacijam enači z igro z označenimi kartami: tisti, ki jih označi, je pred drugimi igralci v precejšnji prednosti.
Insajderstvo je težko dokazati
Po pojasnilih Agencije za trg vrednostnih papirjev (ATVP) številni sumi zlorabe notranjih informacij temeljijo na indicih, saj trgovanje na tej podlagi ne pušča jasnih sledi in ga je težko dokazati. »Pri tem Slovenija ni nobena izjema. Podobno se tudi v ZDA, Nemčiji in Veliki Britaniji srečujejo z enakimi težavami pri dokazovanju. Dejstvo je, da dokazanih primerov ni veliko, so bili pa uspešni primeri po svetu zelo odmevni,« so povedali v ATVP.
V številnih državah, še posebno v ZDA, insajderstvo ostro preganjajo. O tem v svetu pogosto perečem problemu je bil po resničnih dogodkih delovanja enega najbolj znanih insajderjev Michaela Milkena posnet znameniti film Wall Street z Michaelom Douglasom v glavni vlogi. »Če ne moreš imeti zaupanja v borzo, da bi na njej trgovali vsi pod enakimi pogoji, je borza goljuf,« je poudaril Lahovnik.
Insajderstvo, ki bi ga lahko opredelil kot krajo v škodo preostalih udeležencev na trgu vrednostnih papirjev, se v ZDA preganja tako v civilnih kot v kazenskih postopkih. V kazenskih postopkih mora tožilstvo brez sence dvoma dokazati, ali je nekdo trgoval z notranjimi informacijami. Toda v civilnih postopkih, ki jih sproži ameriška komisija za vrednostne papirje in borzo (SEC), je dolžnost osumljenca, da dokaže, da med posedovanjem notranje informacije in izvedbo posamezne transakcije ni vzročno-posledične povezave, je povedal Lahovnik. Dodal je, da je v civilnih postopkih SEC uspešnejši od tožilstva v kazenskih.
Preiskovanje zlorab notranjih informacij se v ZDA ne nanaša le na tiste osebe, ki so z njimi razpolagale, temveč tudi na povezane osebe: družinske člane, sorodnike in prijatelje. Praksa je namreč pokazala, da menedžerji družb, ki so se okoristili z notranjimi informacijami, delnic praviloma niso kupovali sami. Če se sumi insajderstva potrdijo, SEC lahko izreče kazen v višini trikratne vrednosti pridobljene premoženjske koristi, hkrati pa mora obravnavana oseba povrniti še visoke stroške upravnega in sodnega postopka, je dejal Lahovnik.
Največ insajderstva pri trgovanju s certifikati
Največ insajderstva je bilo v Sloveniji, nadaljuje Lahovnik, v devetdesetih letih na sivem trgu, ko se je trgovalo s privatizacijskimi certifikati: »Ravno s trgovanjem z notranjimi informacijami so takrat obogateli številni tajkuni. Slovenci niso poznali dejanskih vrednosti podjetij, znanje o poslovnih financah je bilo skromno, lastniške strukture so bile razpršene, saj so imela podjetja veliko delničarjev. Poleg tega je bila zakonodaja pomanjkljiva, regulatorji pa niso delovali. Vse to je nekaterim omogočalo velike zaslužke v kratkem času.«
Po pojasnilih Agencije za trg vrednostnih papirjev »pravnomočna obtožba zaradi kaznivega dejanja trgovanja z notranjimi informacijami (žal) še ni bila izrečena.« Od leta 2007 je ATVP sicer vložil šest ovadb in eno naznanilo storitve kaznivega dejanja, skupaj proti 15 fizičnim in pravnim osebam. Od tega je bila letos vložena ena kazenska ovadba proti dvema osebama. Največ sumov trgovanja z notranjimi informacijami so v ATVP zaznali pred prevzemom Leka leta 2002. Takrat so ovadili okrog 20 oseb.
