Dvesto sedemdeset metrov nad morjem, vrh idiličnega srednjeveškega mesteca v Istri, se je minuli teden zbralo okoli 15.000 filmskih navdušencev, v polnem teku je bil namreč že 19. Motovunski filmski festival. Vročično vreme je bilo bolj kot postavljanju šotorov pod motovunskim hribom in nenehnemu srečevanju pohodniških nahrbtnikov s premoženjem filmofilov z vse Evrope naklonjeno dviganju filmskih platen nad čarobnimi trgi znotraj motovunskega obzidja. Izbor najboljših filmskih stvaritev je bil osvežujoče družbenokritičen, med trinajstimi tekmovalnimi filmi pa se je za veliko festivalsko nagrado propeler boril tudi celovečerec Damjana KozoletaNočno življenje.
Iskanje glasu
Festival se je v torek začel s filmom TangerineSeana Bakerja, nizkoproračunsko indie senzacijo, ki je od prvega do zadnjega kadra posneta z mobilnim telefonom in tematizira zgodbo temnopoltih transspolnih prostitutk v Hollywoodu. Transspolni tematiki se posveča tudi zmagovalni film festivala, s priznanjem propeler Motovuna nagrajeno delo Viva irskega režiserja Paddyja Breathnacha. V njem drag performer Jesus končno dobi priložnost, da stopi na oder in zasije, a doživi udarec iz publike. Ki ga zavda nekdanji boksar, Jesusov dolgo izgubljeni oče, s katerim bosta poskušala razrešiti svoj zapleteni odnos.
Žirija, ki so je sestavljali hrvaška igralka Alma Prica, italijanski režiser Salvatore Mereu, islandski režiser Fridrik Thor Fridriksson in Slovenec Klemen Dvornik, je sklenila, da gre za film, ki raziskuje možnost transformacije v zaprtih okoljih, a je poln iskrenih čustev in želje po resnici, ob tem pa zagovarja človeško avtentičnost in boj v imenu imperativa notranje svobode. »Cilj filma je, da vsak od nas poišče svoj glas, kot sem ga sam našel v procesu snemanja. To je navsezadnje cilj vsake umetnosti,« je ob prejemu nagrade dodal režiser Breathnach.
Karanovićevi nagrada kritikov
V tekmovalnem izboru festivala so se znašli tudi filmi, ki aktivno osvetljujejo vlogo ženske v današnji družbi. Slovak Marko Škop se je v filmu Eva Nova lotil zgodbe propadle igralke, ki se že tretjič zapored zdravi zaradi alkoholizma in si želi ponovno pridobiti ljubezen ljudi, ki jih je zaradi svoje odvisnosti izgubila, predvsem svojega sina. Tragična švedska drama Lopovska čast v režiji Petra Grönlunda osvetljuje življenje ulične preprodajalke drog, ki je izgubila tako otroka kot stanovanje. Režijski prvenec srbske igralke Mirjane KaranovićDobra žena je na drugi strani zgodba o tradicionalni družinski materi in ženi, ki se sooča z dejstvom, da je bil njen mož vojni zločinec. Za filmsko pripoved, posneto z ženske perspektive, je Karanovićeva, ki ji je tako uspel hommage vsem ženskam, ki se z uničujočo nacionalistično politiko spopadajo še po vojni na Balkanu, v Motovunu prejela nagrado filmskih kritikov fipresci.
Fanatiki filmskega izraza
Ob izjemno družbeno angažiranem izboru – videti je bilo mogoče tudi migrantsko zgodbo na Berlinalu nagrajenega filma Odprto morjeGianfranca Rosija pa ugrabiteljsko pripoved KlanPabla Trapere in delo o fanatičnem katotalibanu (M)učenecKirilla Serebrennikova – so si obiskovalci lahko privoščili še retrospektivo najboljšega italijanskega filma, celo sveže restavrirano kopijo Fellinijevega Amarcorda. Pa tudi cikel del enega začetnikov jugoslovanskega novega vala, režiserja Želimirja Žilnika (Zgodnja dela, Stara šola kapitalizma, Destinacija Srbistan…), prejemnika nagrade maverick za avtorja, ki je z individualnim in inovativnim pristopom ter svobodnim duhom širil oziroma še širi meje filmskega izraza. Kdor je kljub poletnim temperaturam premogel dovolj zbranosti, se je lahko udeležil predavanj filmskih mojstrov – hrvaški režiser Nenad Puhovski, avtor na festivalu prav tako predvajanega filma Generacija '68, je denimo predstavil priljubljene tehnike za snemanje avtobiografskih dokumentarcev.
Angažirani knjižni molji so v sklopu programa Branje med vrsticami med drugim diagnosticirali perverznost hrvaške konservativne struje, ki zaradi domnevne pornografije, kanibalizma in vampirizma v delih modernih klasikov, kot so M. Duras, P. Süskind in H. Murakami, ponovno pregleduje sezname literature za osnovnošolce in srednješolce. V spremljevalnem programu Melodije smeha svobode sta pot iz smejalnih mišic ljubiteljev sedme umetnosti gnetla hrvaška novinarja Boris Dežulović in Predrag Lucić, ki sta v četrtek predstavljala knjigo o legendarnem satiričnem časopisu Feral Tribune. Motovunski hrib se je izpraznil šele v noči na nedeljo, ko je plesa željne po filmih razvnel še vedno radoživ nastop hrvaške elektropop skupine Nipplepeople.
