Za nacionalno varnost države v naši demokraciji skrbi nacionalnovarnostni sistem, na čelu katerega je predsednik vlade. Miro Cerar je trenutno torej glavni skrbnik tega, da je mehanizem, sestavljen iz številnih (proti)obveščevalcev, policistov, vojakov, častnikov in drugih strokovnjakov, kar najbolje podmazan. Pa je? Ni.
Zadnji teroristični napadi v Evropi kažejo, da priprave na posamezen napad trajajo tudi leto dni in dlje. Potekajo v majhnih skupinah, ki znatno otežujejo odkrivanje in preprečevanje. Europol opozarja na z nasiljem prežeto dikcijo desnih radikalnih skupin, katerih (nedolžne) zametke smo pred leti opazili tudi v Sloveniji. Smo jih locirali, smo jih onemogočili? Nismo. Vse, kar se je izcimilo iz komisij, ki naj bi prišle do dna vprašanju desnega ekstremizma, je bil vznik nove komisije, ki je zavrtala v tako imenovani levi ekstremizem.
Ko se enkrat že zgodi terorizem, časa za uvajanje ukrepov ni več. Ali je to imel v mislih premier Cerar, ko je lani dal postaviti trenutno z najrazličnejšimi travniškimi sroboti in divjimi robidami poraščeno in povsem neuporabno rezilno žico, ne vemo. Je bil pa to Cerarjev edini manever, edini gib, ki je bil posledica varnostne grožnje državljanom, od katerih jih je na zadnjih volitvah več kot 300.000 volilo prav Cerarja.
Obrambni sistem države se zaradi pomanjkanja vizije in sredstev utaplja, več vojakov odide iz sistema, kot jih vanj pride na novo. Že od letošnje pomladi so na mizi izračuni, da ravno Slovenska vojska bolj kot kdor koli drug potrebuje 46 milijonov evrov, če jo želimo še imeti. Jih je vlada zagotovila? Ni.
V osrednji obveščevalno-varnostni agenciji države poteka konflikt med vodilnimi in tistimi, ki so (resda le nekaj dni) to bili pred časom. Oba srboriteža je tja postavila vlada Mira Cerarja in z vso odgovornostjo lahko zapišemo, da je zadnje kakovostne kadrovske poteze v Sovi izvedla enajsta vlada pod vodstvom Alenke Bratušek. Takrat je v agenciji prvič po vdoru okuženih agentov, ki sta jih v agencijo po diktatu znanega zbiralca pravih in ponarejenih dokumentov Janeza Janše uvažala že Matjaž Šinkovec (2006–2007) in Andrej Rupnik (2007–2010), največ pa jih je vpeljal Damir Črnčec (Sovo je vodil od februarja 2012 do marca 2013, odstopil pa je tri dni po predaji nezakonito hranjenega arhiva komunistične tajne policije), zadišalo po redu in zakonu.
Dejstva, da pravno podkovani premier ne obvlada množice, Cerarju ne štejemo za slabo. Tudi tega ne, da ga občasno »vozijo« razni, z lastnimi koristmi podkrepljeni svetovalci. Si pa zasluži konkreten opomin zaradi tega, ker kot predsednik vlade sredi terorizma, ki skozi Evropo morda curlja tudi v našo državo, ne uredi zmede v osrednji civilni obveščevalno-varnostni agenciji države (Sovi) in obrambnemu sistemu ne zagotovi osnovnih sredstev za osnovno delovanje. Spoštovani premier, po toči zvoniti bo prepozno.
