Nekdanja prva dama, nekdanja senatorka in nekdanja zunanja ministrica Hillary Clinton je na očeh ameriške javnosti že četrt stoletja in v tem času je postala tako domač, pogosto pa tudi nepriljubljen politični obraz, da je zato kar nekoliko zbledela prelomnica, ki se je v torek zgodila v Filadelfiji. Clintonova je na konvenciji demokratske stranke namreč postala sploh prva ženska v ameriški zgodovini, ki je prejela uradno predsedniško kandidaturo katere od obeh velikih strank. Demokrati so po imenovanju in kasnejši zmagi temnopoltega Baracka Obame leta 2008 tako poskrbeli za še eno prelomnico. Clintonova je nanjo opozorila z izjavo: »Če nas kakšna deklica ob tej pozni uri gleda, naj ji rečem le to: Morda postanem prva predsednica, toda ti si lahko naslednja.«
Clintonova je na konvenciji dobila 2842 glasov delegatov, njen edini resni tekmec Bernie Sanders, senator iz Vermonta, pa 1865. Predstavniki zveznih držav so eni za drugim oddajali glasove, a tik pred koncem in glasovanjem Vermonta je Sanders stopil na oder, predlagal končanje oddajanja glasov in razglasitev Clintonove za predsedniško kandidatko z aklamacijo. Požel je huronski aplavz njenih pristašev. Šlo je za simbolno potezo, s katero skuša stranka pokazati, da je strnila vrste, čeprav so mnogi Sandersovi pristaši nad tem razočarani. Nekateri so protestno odšli iz dvorane.
Drugi vrhunec torka je bil govor bivšega predsednika Billa Clintona, ki je z odra razlagal, zakaj bi Američani po njegovem morali 8. novembra v Belo hišo spraviti še enega člana njegove družine. Clinton je predvsem poskušal predstaviti človeško in družinsko plat Clintonove, ki ima težavo, ker v javnosti težko deluje sproščeno in s tem verodostojno. Clinton je soprogo tudi označil za osebo, ki bo nedvomno prinesla spremembe v Washington, o čemer bo javnost glede na njeno dolgo kariero težje prepričati.
Obama in Clintonova v obrnjenih vlogah
Sinoči so imeli napovedan nastop na odru podpredsednik Joe Biden in demokratski podpredsedniški kandidat Tim Kaine, glavni govorec pa je bil Obama. Slednji je s svojo zmago leta 2008 preprečil Clintonovi pot proti Beli hiši, zdaj pa se njegov drugi mandat počasi izteka. Govor v Filadelfiji je tako njegov zadnji veliki nastop pred demokrati v vlogi političnega vodje stranke. Žezlo bo zdaj prevzela Clintonova. Če pa na predsedniških volitvah izgubi proti republikancu Donaldu Trumpu, bodo naslednja štiri leta najbolj izpostavljeni politični obrazi stranke tisti njihovih voditeljev v kongresu.
S tem se tudi končuje nikoli preveč pristna, a zanimiva politična naveza Clintonovih in Obame. Ko je slednji pred osmimi leti premagal bivšo prvo damo v boju za predsedniško nominacijo stranke, je poraz prenesla zelo slabo – še precej slabše kot letos Sanders. Toda demokratskim politikom je z zakulisnimi pogajanji o programskih usmeritvah uspelo obakrat ustvariti vtis o strnjenih vrstah in v tem so bili letos opazno uspešnejši od republikancev, ki tradicionalno veljajo za strankarsko manj nedisciplinirane. Clintonova je na konvenciji pred osmimi leti odločno podprla Obamo, slednji pa jo je nato prepričal, da je za štiri leta vstopila v njegovo vlado kot zunanja ministrica. Če je verjeti temu, kar je v torek na konvenciji rekel njen soprog Bill, jo je moral Obama kar precej moledovati, da je prevzela položaj. V drugem Obamovem mandatu je iz vlade odšla in se začela pripravljati na strankarski predvolilni boj, v katerem je bil Sanders edini resen in presenetljivo trdoživ tekmec. Toda tokrat je zmagala in sinoči je bil na vrsti Obama, da podpre njeno predsedniško kandidaturo. Clintonova morda ni najbolj po njegovem okusu, a za njegovo politično dediščino je v vseh pogledih boljša od zmage republikancev, ki želijo razveljaviti številne Obamove zakonske in politične dosežke z najbolj izstopajočim na čelu – reformo zdravstvenega zavarovanja.
Demokratska konvencija se bo končala danes z govorom Clintonove, na katerega je tako dolgo čakala.
