Lovec želel na prežo, v zasedi pa ga je čakal medved

Lovci napadalnega medveda poznajo

Nesrečni dogodek se je zgodil med Gospodično in Vahto pod Trdinovim vrhom v neposredni bližini državne meje s Hrvaško. Robek se je napotil na prežo, v bližnjem grmovju pa je tičal medved. »Ko je želel stopiti na lestev, je medved skočil iz grmovja in ga napadel. Lovec ni imel nabite puške, ker se puška napolni šele na preži. Sicer bi se mu verjetno uprl,« je povedal Aljoz Dragan, bivši predsednik Lovske družine Gorjanci. Zakaj je medved napadel lovca, Draganu ni jasno, ugiba pa, da je bil morda od kod prepoden in se je skril v grmovju. »Ali pa je tudi sam čakal na plen,« je dodal.

Tudi gospodar Lovske družine Gorjanci Franc Šega se čudi reakciji medveda in poudarja, da to ni običajno obnašanje kosmatincev. »Nekaj ni v redu z njim, saj medved sicer ni popadljiv do ljudi. Podnevi bi se moral pred človekom v vsakem primeru umakniti. Kaj mu je bilo, nihče ne ve. A tudi pri moškemu v Nemčiji, ki je po cesti lovil ljudi z mačeto, ni jasno, kaj se mu je v danem trenutku zgodilo v glavi,« je postregel Šega s slikovito primerjavo.

Šega sicer napadalnega medveda pozna. »Kakšen mesec že taca po tem območju, star je tri ali štiri leta, tehta pa okrog 80 kilogramov,« je pojasnil. Čeprav je hudo poškodoval njihovega kolega, Šega pravi, da njihova lovska družina ni dala predloga za izredni odstrel kosmatinca.

Čaka se dovoljenje za izredni odstrel

So pa to že storili v Zavodu za Gozdove Slovenije (ZGS). A čeprav so včeraj nekateri mediji poročali, da se člani intervencijske skupine zavoda za gozdove za kosmatincem že podijo po dolenjskih gozdovih, je njen član Iztok Ožbolt povedal, da to ni res, saj je treba spoštovati protokol. »Če se oceni, da je intervencija zelo nujna, jo lahko ustno odobri Agencija RS za okolje (Arso), sicer pa se za izredni odstrel počaka na pisno dovoljenje Zavoda RS za varstvo narave. A v vsakem primeru se bo zadeva sprožila. Po celoviti presoji vseh vplivov, dejavnikov in dejstev smo se v intervencijski skupini odločili, da je odstrel nujen. Presodili smo, da je to razumna rešitev, saj ne gre le za lovce, ampak tudi za ljudi, ki se v tamkajšnjih gozdovih nahajajo rekreativno,« je pojasnil Ožbolt. Kdaj naj bi se odstrel izvršil, Ožbolt ne ve, saj je na potezi Arso. »Bodo pa tamkajšnji lovci dobili pooblastilo, da odstrel izvršijo. Če ga ne bodo, pa bomo šli v akcijo sami,« je dodal.

Gospodar prizadete lovske družine Franc Šega je potrdil, da čakajo potrebne papirje, a je skeptičen, če bodo lahko medveda izsledili. »Gre namreč za obmejno območje, le 500 metrov stran je državna meja s Hrvaško. Hajka na medveda bo prava tombola,« je prepričan. Povedal je še, da so zdravniki poškodovanemu lovcu Tomažu Robku operirali nogo, a da bo kot kaže potrebna še ena operacija. »Medved mu je namreč potrgal vezi in tetive. Glede na okoliščine jo je še dobro odnesel. Srečo je imel, da ga je medved samo po nogi,« se sklenil Šega.

»Medveda se ne bojim, tudi zdaj ne«

»Zaslišal sem, da je za mano nekaj prhnilo. Mislil sem, da je jazbec. Mirno sem se obrnil in zagledal medveda, pa je bil že v moji nogi,« nam je na travmatološkem oddelku novomeške bolnišnice pripovedoval vidno utrujen, a kljub temu še vedno dobro razpoložen 53-letni član Lovske družine Gorjanci Tomaž Robek. Član lovske družine je tretje leto, lovski izpit je opravil letos.

»Nogo mi je razgrizel do kosti. Branil sem se, kolikor sem se mogel. Ustreliti ga nisem mogel, ker je bila puška prazna. Orožje se po pravilih polni šele na preži. Pa tudi če bi imel puško polno, ne bi mogel nič narediti, kajti vse se je tako hitro zgodilo. Potem pa sva se dajala. Grizel me je, trgal. Nekako me je podrl na tla, jaz pa sem ga s puško tolkel, zagrabil sem ga za smrček, da bi me spustil. Potem pa sem ga še z desno nogo močno brcnil v glavo, tako da me je spustil in zbežal.«

Robek predvideva, da je medved najbrž dremal v podrasti ob poti, po kateri je hodil. Očitno ga je presenetil. Po njegovi oceni je star kakšna tri leta in težak okoli 80 kilogramov. »Medvedka ga je najbrž zapustila, ko je dobila nove mladiče. To je medved samotar.«

Robek je po telefonu takoj poklical kolega Šinkovca. Nekako je zmogel še ravno dovolj moči, da je prišel do avta. »Najbrž me je adrenalin držal pokonci,« razmišlja. Takrat sta se mimo pripeljala lovca iz sosednje lovske družine, ki sta se prav tako odpravljala na lov, in ga zagledala pri avtu. »Povedal sem jima, da me je napadel medved, pa sta najprej mislila, da se šalim. Saj veste, lovci imamo kdaj tudi takšne mastne šale. Ko pa sta videla nogo, vso razmesarjeno, sta takoj vedela, da je stvar resna.« Pomagala sta mu v avto in poklicala rešilca, ki ga je odpeljal v novomeško bolnišnico.

Da so v gozdovih na Gorjancih medvedi, ni nič novega. Lovci so že večkrat videli sledi, toda tako bližnjega srečanja, kot ga je imel Robek, še ni bilo, pravi. »Medveda se ne bojim, tudi zdaj ne. Na srečo sem bil toliko priseben, da sem se branil. Padalo pa je tako, kot so se včasih tepli na kakšni veselici,« dodaja. Čaka ga še kar nekaj operacij noge. »Še dobro, da je medved dal od sebe tisti glas, da sem se obrnil. Da me ni kar od zadaj napadel. Lahko bi bilo bistveno slabše,« se zaveda Robek.