Povozi živali: ko se na cesti pojavi medved ali jelen

Vsako leto povozimo 15 medvedov

Po podatkih Zavoda za gozdove Slovenije in lovskih organizacij se največ živali povozi na državnih in lokalnih cestah, bistveno manj na železnicah, najmanj pa na avtocestah. Med žrtvami avtomobilske pločevine je daleč največ srnjadi, sledijo pa lisice, jazbeci in zajci. Medvedi, ki jih na cestah ali železnici v skorajda enakem deležu pogine povprečno okrog 15 na leto, prednjačijo med zavarovanimi velikimi zvermi, medtem ko so ceste v zadnjih 16 letih vzele prav toliko volkov oziroma povprečno enega na leto. V zadnjih letih je življenje na cesti izgubil tudi en ris.

Po podatkih zavoda za gozdove trend povožene srnjadi zadnjih deset let rahlo upada, čeprav vodja tamkajšnjega oddelka za gozdne živali in lovstvo Marko Jonozovič opozarja, da je verjetno evidentiranih le 50 odstotkov vseh primerov. »Ranjena srnjad se zavleče v gozd, veliko pa je tudi kraj zaradi mesa. Zaradi manjše škode ostane nezabeleženih tudi veliko trkov z manjšo divjadjo. Pri tej je močno opazna korelacija povozov s trendom populacije. Število povoženih lisic in jazbecev se tako povečuje, medtem ko je izgub pri poljskem zajcu, katerega populacija iz različnih vzrokov močno upada, čedalje manj,« je pojasnil Jonozovič.

Največ povozov v zadnjih letih beležijo v severovzhodni Sloveniji, kar po Jonozovičevih besedah sovpada s številnostjo divjadi in gosto posejanimi cestami. »Čedalje več lokalnih cest je tudi asfaltiranih, kar avtomatično zvišuje hitrost vozil in posledično povečuje možnost trka z divjadjo. Največ povozov se zgodi spomladi, ko mladi srnjaki iščejo svoj teritorij, in jeseni, ko srne vodijo svoje mladiče.«

Na odvračala se živali navadijo

V Direkciji RS za infrastrukturo, kjer upravljajo dobrih 6000 kilometrov glavnih in regionalnih cest, pravijo, da že vsa leta izvajajo številne ukrepe za zmanjšanje trkov vozil z divjadjo. Izvedli so tudi preskuse različnih odvračal, med katerimi so se kot najučinkovitejša izkazala zvočna odvračala, ki se vklopijo, ko se približuje vozilo, medtem ko lahko sicer divjad prosto prehaja čez cesto. Ugotovili so, da je število povoženih parkljarjev na odsekih, opremljenih z odvračali, v prvih dveh letih po namestitvi upadlo tudi za 60 do 80 odstotkov. Tudi na dolgi rok se po analizah direkcije za infrastrukturo odvračala dobro obnesejo. »Med letoma 2011 in 2013 se je število povoženih parkljarjev na 122 odsekih zmanjšalo za 33 odstotkov v primerjavi s povprečjem izpred petih let,« so pojasnili v direkciji za infrastrukturo, kjer bodo letos nadaljevali postavljanje odvračal na odsekih, ki jih bodo priporočile lovske družine.

A Jonozovič iz zavoda za gozdove opozarja, da je z odvračali podobno kot s strašili na njivah. »Ko se živali nanje navadijo, niso več tako učinkovita,« je prepričan. Po njegovih besedah je zadnja odvračalna uspešnica sistem dinamičnih prometnih znakov, ki se s pomočjo senzorjev aktivirajo le, ko se večje prostoživeče živali približajo cesti. Štirje takšni znaki so od novega leta postavljeni na glavni prometnici proti Kočevju in že žanjejo dobre rezultate. »Učinkovita so bila tudi ultrazvočna odvračala, ki so se montirala na obcestne količke. A te so vzdrževalci cest med prvim pluženjem snega tako poškodovali, da draga odvračala nikoli več niso delovala, kot bi morala.«

Ob trku pokličite 112

Po podatkih generalne policijske uprave se je število zabeleženih prometnih nesreč zaradi trka z živalmi v zadnjih desetih letih bistveno zmanjšalo. A to le zato, ker policijska prisotnost na prizoriščih nesreč ni več nujna, ko nastane le gmotna škoda. Kako torej ravnati ob trku z divjadjo? V primeru trka je pomembno, da voznik z odsevnim jopičem poskrbi najprej za svojo varnost, nato z oznako na cestišču za varnost drugih voznikov in o trku obvesti center za obveščanje na številko 112. Tam bodo o trku obvestili higiensko službo za odvoz trupla in upravljalca lovišča za registracijo povoza.

Pri Lovski zvezi Slovenije voznike opozarjajo na spoštovanje postopka, saj bodo s tem pripomogli k trajnostnemu upravljanju v lovišču. »Posebno pomembno je to v primeru, ko trk povzroči le poškodbo in se je divjad umaknila od cestišča. S pregledom poškodbe na divjadi nato pristojni ugotavljajo možnost njenega preživetja in ustrezno ravnajo,« so dodali pri lovski zvezi.

Fotografija za zavarovalnico

Pri Zavarovalnici Triglav pa pojasnjujejo, da je pomembno, da se škodo prijavi čim prej, ker se sledovi trka, še posebno če gre za manjše živali, zelo hitro zabrišejo. Priporočajo tudi fotografiranje poškodbe na kraju dogodka. »Če ima lastnik vozila sklenjeno splošno kasko zavarovanje, zavarovalnica krije celotno škodo na vozilu z upoštevanjem morebitne odbitne franšize. V primeru, da ima zavarovanec sklenjeno dodatno zavarovanje le za primer trčenja z živaljo, pa zavarovalnica krije stroške na vozilu brez upoštevanja odbitne franšize,« so pojasnili.