Poletni meseci nam ne prinašajo le sonca, temveč tudi nevihte in neurja, toča pa je precej pogost pojav predvsem od maja do septembra. Poškoduje okrasne rastline, vrtnine, največjo škodo pa ponavadi naredi v sadovnjakih in vinogradih, kjer so posledice vidne še kakšno leto ali dve. Občutljive rastline lahko vidno poškoduje že drobno zrno toče, večja zrna pa naredijo luknje v liste in polomijo stebla. Dejstvo je, da so lahko ledene kroglice nepravilnih oblik velike od 5 do 50 milimetrov. Tako lahko najdebelejša zrna poškodujejo celo lubje na drevesih, polomijo manjše veje. Veliko škode toča naredi tudi na plodovih, ki zaradi udarcev začnejo gniti in propadejo, še preden jim uspe dozoreti. Po toči so najpogosteje prizadete kar vse rastline.
Mreža ali umik pod streho
Popolne zaščite vrta pred točo žal ni. Najboljša in za zdaj skoraj edina učinkovita zaščita so posebne zaščitne mreže. Te lahko postavimo že pri načrtovanju novega ali obnovljenega sadovnjaka ali jih namestimo čez vrtne gredice, seveda toplo priporočljivo tudi čez večji zelenjavni vrt, njivo. Mreže so narejene iz umetnih vlaken in gosto tkane. Namestimo jih na posebno kovinsko ali leseno konstrukcijo, ki pa mora biti dovolj močna, da zdrži težo toče, ki se nabere. Ravno zaradi te obremenitve poskrbimo, da imamo konstrukcijo v loku, da se bo toča enostavno odkotalila z mreže.
Zaščitna konstrukcija z mrežo je finančno zelo velik zalogaj, prav tako kazi podobo vrta. Vendar s smotrnim načrtovanjem gredic in saditvijo sadnih dreves poskušamo površine, ki jih želimo zaščititi, umakniti oziroma skriti na tisti del vrta, ki je ločen od bivalnega dela. Zato denimo okrasnih rastlin praktično nikoli ne zaščitimo. Če smo ljubitelji izredno dragocenih rastlin, potem postavimo zaščito le nad njimi, sicer pa rastline, ki jih imamo v posodah, pred točo ali nevihto enostavno umaknemo pod streho. Vendar pozor, točo običajno spremlja tudi močan veter, zato premislimo, kje bodo naše rastline dejansko varne.
Poškodovane rastline izpulimo in škropimo
Točo zelo težko napovemo. Ko nas preseneti in nam ne uspe pravočasno umakniti ali zavarovati rastlin, nam ne preostane nič drugega, kot da z žalostjo spremljamo škodo, ki je na zelenjavnem vrtu lahko res zelo velika. Trdim udarcem ledene toče zagotovo ne morejo kljubovati mehke in občutljive zelenjavne sadike, zato popolnoma poškodovane rastline izpulimo in zavržemo, predvsem solato, radič, tudi rukolo, por, špinačo ali blitvo pa lahko enostavno porežemo do tal in bo ponovno zrasla. Drugim rastlinam odstranimo poškodovane dele.
Vse poškodovane vrtnine lahko tudi poškropimo s sredstvi za hitrejše obnavljanje. Škropljenje ponavljamo vsak teden. Toča lahko na rastlinah povzroči le ranice, vendar jih ne smemo spregledati, saj lahko skoznje vdrejo različne glivice in rastlina zboli. Priporočamo škropljenje rastlin z ekološkimi sredstvi, ki utrjujejo celične stene. Poškodovana drevesa v sadovnjaku bodo potrebovala rez. Brez strahu odrežemo poškodovane veje in poganjke tako v sadovnjaku kot v vinogradu. Če nam je toča naredila večje rane na lesu, te obvezno premažemo s cepilno smolo. Rane na lesu in plodovih se zelo hitro okužijo s škodljivimi glivicami (sadna gniloba ali monilija) in bakterijami.
