Udar strele je včeraj popoldne zanetil požar na pobočju Svete gore, kjer je znano romarsko središče. »Nad Novo Gorico se je pripravljala nevihta, še v pisarni sem slišal udar nekaj strel. Skoraj potrjeno je, da je požar zanetila strela,« je dejal poklicni gasilec Andraž Pavlin, ki je pozneje na Sveti gori vodil veliko intervencijo. Po prvih ocenah gasilcev je požar zajel od 15 do 20 hektarjev gozda, večinoma na težko dostopnem pobočju nad reko Sočo. Z njim so se vse popoldne trudili novogoriški poklicni gasilci in helikopterska enota, ki je vodo za gašenje zajemala iz Soče. Nato so jim na pomoč začele prihajati gasilske ekipe iz sosednjih krajev.
Do večera je požar gasilo 72 gasilcev, na prizorišču so bili pripadniki civilne zaščite, odstranjevalci min, helikopterska enota, reševalci in policija. Okrog trideset gasilcev je doma čakalo v pripravljenosti za morebitno nočno posredovanje. Požar romarskega svetišča ni ogrozil, v nevarnosti pa so bili gasilci, saj je pobočje še vedno posejano z eksplozivnimi ostanki iz prve svetovne vojne. »Na začetku požara je bilo slišati nekaj pokov, nato se je umirilo,« je povedal Pavlin. Čeprav so zbiratelji že dobro očistili to območje, še vedno najdemo veliko pehotnega razstreliva, topovske granate, ročne bombe, mine ... Požara jim do večera ni uspelo čisto ukrotiti. Na južnem delu se jim je še izmikal. Na pomoč je znova priletel helikopter Slovenske vojske.
Veter je bel dim vsake toliko časa zanesel vse do romarskega svetišča, kjer je vsakih 15 minut pozvanjal zvon. Turistov ni bilo veliko, mnogi se za požar pod seboj sploh niso zmenili. Tudi sicer požar, oddaljen od naselij, ni privabil veliko radovednežev. Policisti, ki so varovali prehod do žarišča požara, niso imeli veliko dela. Povsem drugače je bilo avgusta pred štirimi leti, ko je velik požar, najverjetneje podtaknjen, dva dni pustošil po pobočju Svete gore. Pogorelo je okrog 50 hektarjev gozda. Takrat je na pomoč pri gašenju 80 gasilcem iz vse severne Primorske priskočila tudi posadka italijanskega letala cannadair. Požar je znan tudi po tem, da si je poveljnik gasilcev prislužil prijavo inšpektorja, ker so bili gasilci izpostavljeni nevarnosti zaradi neeksplodiranih ubojnih sredstev.
V naravi največkrat zagori februarja, marca in aprila ter nato julija in avgusta. Spomladi najpogosteje zagori ob čiščenju travnikov in vrtov, poleti požarno statistiko povečajo visoke temperature in neurja s strelami. Gašenje v naravi ni preprosto, predvsem na krasu, kjer je požarov največ. Gasilci so izpostavljeni nevarnosti zaradi neeksplodiranega razstreliva, težaven je tudi teren s številnimi jamami in brezni.
