Nekdaj so se bile številne ženske prisiljene poročiti z moškimi, ki so jim jih izbrali starši zaradi takšnih in drugačnih razlogov, zdaj pa so vedno pogostejši razlogi za lažno sklenitev zakonske zveze ekonomski. Tako so kranjski policisti pred kratkim ovadili šest ljudi, tri državljane Kosova in tri Slovenke, ki so se poročili na Kosovu. Pravočasno so namreč ugotovili, da zakonske zveze niso sklenili iz ljubezni, temveč zato, da bi tujci lahko pridobili koristi in pravice iz naslova dovoljenja za bivanje v Sloveniji.
A kaznivega dejanja fiktivne zakonske zveze naš kazenski zakonik ne pozna, zato tiste, ki jih sumijo tovrstnih dejanj, policija ovadi za kaznivo dejanje overitve lažne vsebine. Ta predpisuje, da kdor spravi v zmoto pristojni organ ali notarja in tako doseže, da ta v javni listini potrdi kar koli lažnega, se kaznuje z zaporom do tri leta.
Iz nekdanje Jugoslavije in Afrike
»Kadar gre za organizirano obliko, in sicer dogovarjanje in urejanje vseh potrebnih dokumentov v zameno za plačilo, obravnavamo kaznivo dejanje prepovedanega prehajanja meje,« je pojasnil Drago Menegalija z generalne policijske uprave. Policisti so od leta 2011 zaznali okoli 40 sumov fiktivnih zakonskih zvez, pri čemer so bile osebe, ki so s slovenskimi državljani ali državljankami sklenile zakonsko zvezo, pretežno iz držav nekdanjih jugoslovanskih republik. »Poleg tega smo obravnavali še okoli 30 primerov zakonskih zvez, v katere so bile vključene osebe iz afriških držav,« je dodal Menegalija. Tujci, ki so jih od leta 2009 policisti obravnavali zaradi zlorabe legalnega instituta zakonske zveze z namenom ilegalnih migracij, so bili iz držav nekdanje skupne države, Etiopije, Egipta, Nigerije, Gambije, Tunizije, Maroka, Kube, Indije, Dominikanske republike in Sirije.
S spremembo kazenskega zakonika v lanskem letu je kaznivo dejanje postala sklenitev zakonske zveze pod prisilo, zagrožena kazen pa je do tri leta zapora oziroma do pet let zapora, če je v zvezo prisiljena mladoletna oseba. Sprejetje tega zakona, je dejal Menegalija, je posledica izvrševanja konvencije Sveta Evrope o preprečevanju nasilja nad ženskami in nasilja v družini. Od uvedbe novele policija sicer še ni obravnavala suma tega kaznivega dejanja.
Katjuša Popovič iz Društva Ključ je pred leti popisala zgodbo mlade Rominje (zgodbo Valentine smo objavili v Nedeljskem dnevniku), ki je dan pred dogovorjeno poroko zbežala od doma. Kot je poudarila Popovičeva, se trgovina z ljudmi dogaja tukaj in zdaj, pred našimi očmi, samo lani sta pomoč društva poiskali še dve mladoletni Rominji. Tudi prizadevanja društva Ključ so namreč prispevala k spremembi zakonodaje. Kot nam je povedala, »torej je neki napredek, zdaj mora priti do sodne prakse, do precedensa, ki bi bil zgled za vse naslednje primere. S tem da se je znova izkazalo, da človek, ki je v takšni zgodbi žrtev, potrebuje konkretno pomoč, podporo in tudi pravno svetovanje na sodišču.«
Jaz tebi pravico do bivanja, ti meni denar
Vrnimo se k prostovoljni sklenitvi zakonske zveze predvsem iz ekonomskih razlogov: policija je v letih 2014 in 2015 odkrila dve organizirani kriminalni združbi, ki sta se ukvarjali z organiziranjem navideznih porok.
»V osemnajstih primerih smo zaznali sume kaznivih dejanj, ki so posledica navidezne zakonske zveze. V štirih primerih ni bilo pogojev za kazensko ovadbo, v štirih preiskava še poteka, v ostalih pa so bile podane kazenske ovadbe na pristojna tožilstva,« je pojasnil Menegalija. V vseh sta oba »zakonca« zavestno sklenila navidezno zakonsko zvezo, s katero si je državljan tretje države poskušal pridobiti predvsem pravico do prostega gibanja in prebivanja v Evropski uniji, državljan Slovenije pa je na to običajno pristal iz koristoljubja. Policisti v teh dveh letih niso zaznali primerov, da bi bil zakonec, državljan ali državljanka Slovenije, pri tem preslepljen oziroma zaveden. Drugače je bilo v nekaterih primerih med letoma 2009 in 2012, ko so obravnavali povečano število porok državljanov afriškega rodu (predvsem Nigerijcev) s Slovenkami.
Za poroko s tujcem so naši državljani prejeli od tisoč do tri tisoč evrov, v nekaterih primerih pa pet tisoč evrov in več. In čeprav so moški tisti, ki pogosteje iščejo partnerico za navidezno zakonsko zvezo, se dogaja tudi obratno, da torej tuja državljanka poišče Slovenca in mu plača. Če policisti ugotovijo, da sta se oba »zakonca« odločila za navidezen zakon, kot osumljenca obravnavajo oba. Če pa je državljan Slovenije ali tujec s stalnim bivališčem v Sloveniji prepričan o zakonski zvezi, v resnici pa mu drugi zgolj pod pretvezo izkazuje ljubezen in obljublja skupno družinsko življenje, ga lahko obravnavajo kot žrtev kaznivega dejanja. »Te žrtve se lahko srečujejo s težavami v postopku razdružitve solastnega premoženja zakoncev ali dedovanja, ki ga uveljavljajo določeni storilci po razvezi zakona. Žrtve pogosto potrebujejo ustrezno psihosocialno pomoč in pomoč pravnega zastopnika,« je pojasnil Menegalija.
Razveljavitev dovoljenja za bivanje
Kako se konča pot žrtve? »V primerih, ko je bila zakonska zveza sklenjena v nasprotju z zakonskimi določbami, sme vložiti tožbo za razveljavitev zakonske zveze tudi javni tožilec, in sicer takrat, kadar je zaradi obstoja določenega zakonskega zadržka posebej prizadet javni interes,« je dejal Menegalija. Kazenski pregon zaradi navideznih zakonskih zvez naj bi bil v Sloveniji skrajno pravno sredstvo, ki se uporabi, če nezakonitosti ni mogoče preprečiti na drug način. »Zato je treba v obravnavanih primerih doseči sodno razveljavitev navideznih zakonskih zvez. Pregon pa je možen v primerih, ko storilci povzročijo drugo prepovedano posledico, ne pa kot samostojno kaznivo dejanje, zgolj zaradi njene sklenitve. Podan mora biti naklep storilca, da s sklenitvijo zakonske zveze (kot pripravljalnim dejanjem) doseže korist oziroma določen drug namen, ki je po kazenskem pravu prepovedan oziroma nedovoljen,« je dodal. Razveljaviti je namreč mogoče le dovoljenje za prebivanje, ki ga zakonec pridobi na podlagi vizuma za združitev družine, če se ugotovi, da je zakonec spravil upravni organ v zmoto.
