Medtem ko na ministrstvu za okolje in prostor kljub drugačnim obljubam še vedno tuhtajo, kako zasoliti ceno plastičnih nakupovalnih vrečk v Sloveniji, smo preverili, v kolikšni meri je takšno omejevanje njihove porabe res potrebno in koliko plastičnih nakupovalnih vrečk v mesecu dni dejansko pridela enočlansko gospodinjstvo. Čeprav bi ga lahko šteli za osveščeno, se je v tem času v predalu nabralo šest velikih tankih plastičnih nakupovalnih vrečk, ki so na voljo ob »hitrih« samopostrežnih blagajnah pri trgovcih z živili. V njem se je znašlo tudi šestnajst malih tankih vrečk za sadje in zelenjavo. Prav nobene vrečke ob našem preverjanju nismo vzeli v tekstilnih in drugih neživilskih trgovinah.
V promet gre vse
Potrudili smo se, da prav nobena vrečka ni romala neposredno v smeti, temveč smo vse še pred iztekom naslednjega meseca najmanj enkrat znova uporabili. Kljub različnim ugotovitvam, ali in pod katerimi pogoji tanke plastične vrečke bolj obremenjujejo okolje kot njihove alternative iz papirja in blaga, je namreč prav vsem doslej opravljenim študijam skupno dognanje, da negativni okoljski vplivi vseh vrst nakupovalnih vrečk usihajo s pogostostjo njihove uporabe. Večkrat kot človek uporabi neko vrečko, bolj upravičena je poraba (naravnih) virov za njeno izdelavo in nato še razgradnjo oziroma odstranjevanje.
Ker ima naše gospodinjstvo doma psa, so šle najbolj v promet majhne vrečke za sadje in zelenjavo, ki se jih je v enomesečnem obdobju zbralo celo premalo, saj je bilo treba poleg njih dodatno uporabiti še sedem povsem namenskih vrečk za pasje iztrebke. Podobno je bilo z velikimi tankimi nakupovalnimi vrečkami. Deset je bilo porabljenih namesto namenskih plastičnih vrečk za smeti.
Nepogrešljive?
Ponovne uporabe plastičnih vrečk načeloma nismo omejili zgolj na (koše za) odpadke, pač pa so bile uporabljene še za prenašanje malice, hranjenje kruha, junija pa so vrečke prav prišle še za nabiranje bezga in med drugim gozdnih borovnic.
Za nakupovanje v trgovinah so bile v času naše »mini raziskave« uporabljene skoraj izključno vrečke iz blaga ali pa odvečna kartonasta škatla trgovine. Le izjemoma smo trgovino zapustili z novo plastično nakupovalno vrečko.
V analiziranem obdobju smo porabili manj vrečk od slovenskega povprečja. Državna uradna statistika sicer porabe plastičnih vrečk še ne spremlja, po nekoliko starejših ocenah evropske komisije pa povprečni prebivalec Slovenije porabi več kot 500 plastičnih vrečk na leto ali več kot 40 na mesec. Evropsko letno povprečje znaša 200 vrečk na prebivalca, pri čemer 90 odstotkov teh vrečk sodi med lahke, torej takšne, ki jih potrošniki menda ne uporabijo večkrat, ampak jih praviloma takoj zavržejo.
Prepoved ali davek
Ker plastične vrečke potrebujejo tudi celih tisoč let za popolno razgradnjo in v tem času ogrožajo naravo in zdravje živali in ljudi, hkrati pa obremenjevanje okolja z njihovo proizvodnjo in odstranjevanjem ni zanemarljivo, so za okoljevarstvenike edina sprejemljiva alternativa vrečke za večkratno uporabo. Podobno stališče je zavzela Evropska unija, ki od držav članic zahteva prepoved brezplačnih plastičnih nosilnih vrečk, tanjših od 0,05 milimetra, do leta 2019. Ali pa morajo države z drugimi ukrepi – recimo z obdavčitvijo – poskrbeti za to, da povprečen prebivalec do konca leta 2019 ne bo porabil več kot 90 takšnih lahkih plastičnih nosilnih vrečk na leto oziroma ne več kot 40 takšnih vrečk šest let pozneje. Vrečke za zelenjavo in sadje je mogoče izvzeti.
Kateri ukrep bo izbrala Slovenija, bi morali po prvotnih napovedih izvedeti že junija, a okoljsko ministrstvo še vedno ni predstavilo svojega predloga. Kljub temu je za naše gospodinjstvo že jasno, da porabe plastičnih vreč vsaj bistveno ne bo zmanjšalo. Bodo pa življenjski stroški nekoliko poskočili.
