So prebivalci prestolnice, ki imajo zaradi dolgega vratu in dobrega vida s svojega domačega dvorišča verjetno najboljši pregled nad dogajanjem pod Rožnikom. Gal, Cvetko in Rastko, člani črede žiraf ljubljanskega živalskega vrta, so visoki od štiri do pet metrov, vsak izmed njih pa tehta približno tono. Čeprav se zdijo visoki žirafji samci, ki prebivajo v sodobni ogradi, laiku na prvi pogled precej podobni, pa ima vsak izmed njih nekoliko drugačne lise, pa tudi drugačne navade in razvade.
Vlogo alfa samca prevzel Rastko
Gal je najstarejši v žirafji triperesni deteljici in v ogradi edini predstavnik podvrste mrežastih žiraf. Skotil se je v češkem safari parku leta 2003 in kot dveletni mladič prvi od trojice prispel v Ljubljano. Tri leta pozneje sta se mu pridružila takrat dveletni Rastko in leto mlajši Cvetko.
Rastko in Cvetko pripadata najvišji in v naravi precej ogroženi podvrsti žiraf, rothschildski žirafi. Pred selitvijo v ljubljanski žirafnjak sta bila prebivalca češkega živalskega vrta v Olomoucu. Tam ju niso imenovali Rastko in Cvetko, temveč František in Otis. Zdajšnji imeni sta samčka dobila šele ob prihodu pod Rožnik. Oskrbniki kljub preimenovanju še danes med treningom občasno uporabljajo njuni češki imeni.
»Ob vsakem prihodu novega prebivalca se oskrbniki naučimo tudi nekaj besed v jeziku, ki ga je bila žival vajena v živalskem vrtu, od koder prihaja, pa naj bo to češčina ali madžarščina. S tem želimo živalim olajšati privajanje na novo okolje, postopoma pa potem med treningom dodajamo slovenske besede,« o večjezičnem sporazumevanju z živalmi pripoveduje eden od oskrbnikov črede žiraf Matija Capuder.
Že nekaj časa je ob šopih vrbe in robide ter košarah s posušeno lucerno nekoliko manjša gneča. Pet let je namreč Galu, Cvetku in Rastku družbo delal največji in najstarejši samec v čredi, rothschildski žirafji samec Reinhold, ki pa mu je konec aprila na spolzkih tleh, ki jih je ponoči poplavil pokvarjen napajalnik v boksu, nesrečno spodrsnilo. Ob padcu si je Reinhold poškodoval zadnjo nogo in najverjetneje z glavo močno udaril ob tla, nesrečen splet okoliščin pa je bil za alfa samca usoden. Čreda se je po Capudrovih opažanjih z izgubo člana hitro sprijaznila in kmalu se je začel boj za prevzem vloge alfa samca, pri čemer je bil najbolj uspešen Rastko. »Njegove lise so v tem času že potemnele, postale so temnejše bronaste barve, kar je značilno za samce, ki si izborijo vlogo glavnega v čredi,« je ob tem pojasnil oskrbnik.
Kostanj za izbirčnega Gala
Če je Rastko odslej glavni med ljubljanskimi žirafami, pa je Gal trenutno najbolj muhast. Medtem ko Rastko in Cvetko z dolgim jezikom – ta lahko pri žirafah meri tudi do 45 centimetrov, žirafe pa si z njim čistijo tudi oči in nos – spretno smukata vrbje veje ter prežvekujeta posušeno lucerno in mleto laneno seme, pa je najstarejši samec te dni nekoliko bolj izbirčen. »Ker mu vrba več ne diši, bomo zdaj v jedilnik poskusili vključiti kostanj, ki mu je pred časom zelo teknil,« Galovo muho razkrije Capuder in doda, da sta prava poslastica za tričlansko čredo sadje in zelenjava.
Korenje, čebulo, peteršilj in rdečo peso oskrbniki narežejo na drobne koščke in jih žirafam postrežejo v velikih plastičnih posodah, ki so na več koncih preluknjane. Za posladek Rastku, Galu in Cvetku dodajo še navrtane melone in lubenice. Trojica hitro zavoha novi priboljšek v ogradi in se spretno loti prežvekovanja sadno-zelenjavne pojedine.
»Tako se morajo malo potruditi, da z dolgim jezikom skozi odprtine dosežejo zelenjavo in skozi navrtane luknje oblizujejo sladko meso lubenice in melone,« pojasnjuje Capuder. Oskrbniki pa morajo najvišjim kopenskim sesalcem hrano obesiti dovolj visoko, saj je njihov vrat dolg tudi do dva metra, zaradi uravnavanja pritiska pa so lahko sklonjeni le kratek čas. Kljub dolgemu vitkemu vratu imajo žirafe prav toliko vratnih vretenc kot ljudje – sedem, le da so ta pri žirafah večja, največje med njimi je primerljivo z velikostjo vratnega vretenca pri dinozavrih.
