Na prvi pogled so Šumenjakove brajde v brezhibnem stanju. Trte so pognale močno zeleno listje, pod njimi se šopirijo raznotere cvetoče trave, idilično ozračje pa še potencira čreda govedi, ki zadovoljno prežvekuje ob vznožju vinograda nad Jakobskim dolom. Sprehod skozi vrste chardonnayja in renskega rizlinga pa razkrije dramatičnost posledic letošnje pozebe. Zgolj na vsaki tretji trti visi kakšen grozd, pa še ta je praviloma droben in krmežljav.
»Nekje je grozdja več, nekje manj, skupna škoda pa je približno 85-odstotna,« razmere oštevilči gospodar ekološke kmetije Srečko Šumenjak. Približno enako hudo škodo je aprilska pozeba povzročila v vinogradih drugih jakobskih vinarjev, ki ta konec tedna vabijo na tradicionalni praznik. Polarni mraz je uničil skoraj ves pridelek tudi v Šentilju, na Gaju in v znani vinarski vasi Svečina. Pozeba je pobrala skoraj ves pridelek tudi v sadovnjakih na širšem območju severovzhodne Slovenije. Jabolk bo le za 18 odstotkov prejšnjih letin.
O pomoči tistim, ki jih je prizadela spomladanska zmrzal, je včeraj med obravnavo interventnega zakona razpravljal državni zbor. Ta prizadetim kmetom iz proračunske rezerve zagotavlja 3,5 milijona evrov. A ta znesek je le obliž na posledice aprilske katastrofe. Zagotovljena sredstva ne bi zadoščala niti za osnovno sanacijo nasadov.
Avstrijci za grozdje ponujajo dvakrat več
Interventni zakon letos ne bo omogočil izplačila neposredne denarne pomoči tistim kmetom, katerih sadovnjaki ali vinogradi so bili najbolj prizadeti. Z zakonsko zagotovljenimi sredstvi bo država zgolj subvencionirala znižanje ali odpis najemnin pri skladu kmetijskih zemljišč. »Prav tako bo zakon omogočal podaljšanje roka za vlaganje vlog za odpis ali zmanjševanje obveznosti plačila prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje,« je razložil minister Dejan Židan.
Tisti kmetje, ki jim je pozeba uničila več kot 60 odstotkov pridelka, bodo imeli pravico kupovati grozdje tudi v drugih vinorodnih okoliših. A tak nakup bo vse prej kot ugoden. V Slovenijo namreč že nekaj časa prihajajo kupovat grozdje vinarji z avstrijskega Štajerskega, ki jih je pozeba še huje prizadela kot naše vinarje.
Premožnejši in denarno bolj likvidni Avstrijci, ki sta jim država in dežela Štajerska že maja zagotovili 120 milijonov evrov pomoči za odpravo posledic pozebe, so po neuradnih informacijah pripravljeni za nakup aromatičnih belih sort odšteti tudi poldrugi evro za kilogram, kar je skoraj dvakrat več od cene, ki jo lahko ponudijo slovenski konkurenti. Direktor Vinske družbe Slovenije Dušan Brejc je zato že zahteval okrepitev nadzora nad prevozom grozdja po državi med trgatvijo. »Če bodo tudi letos izvažali slovensko grozdje, kljub temu da ga bo doma primanjkovalo, naj se vsaj ve, kje bo grozdje končalo,« je poudaril.
»Hvala bogu, da je vlada pripravila ta zakon še pred počitnicami, da bodo lahko kmetje začeli iskati grozdje,« je zadovoljna Simona Hauptman, vodja svetovalne službe Kmetijsko-gozdarskega zavoda Maribor. »Seveda smo vsi pričakovali več, a se zavedamo, da država nima od kod vzeti denarja. Za družinske kmetije, ki živijo samo od sadjarstva in vinogradništva, bo najhuje prihodnje leto, ko bo zmanjkalo denarja za vzdrževanje osnovne proizvodnje. Tedaj bodo potrebovale pomoč, da bodo sploh lahko preživele.«
