»Katastrofalna,« je škodo, ki jo je povzročila pozeba, z eno besedo opisal priznani svečinski vinar Cene Šerbinek. »Kaj takega ne pomni niti moj oče. Pozebo smo pri nas imeli leta 1981 in 1985, vendar tako uničujoči nista bili.«
Po grobi oceni so temperature, ki so kar dve noči zapored zdrknile globoko pod ledišče, uničile pridelek na približno 30.000 od skupno 45.000 trt v vinogradih Šerbinkovih. Pridelek, ki bo ostal, bo verjetno manj kakovosten, škoda pa se bo poznala tudi na pridelku v pri hodnjem letu, saj je pri vinski trti roden dvoletni les, mladike pa je pozeba zdaj zelo poškodovala.
V sadovnjakih so razmere še slabše. Pravzaprav vsaka plodnica, ki jo je Šerbinek poskusno prerezal, je počrnela. »Morala pa bi biti zelena. To pomeni, da so nam vsa jabolka pozebla. Pridelka ne bo,« je razložil. Za sadjarske kmetije je finančna škoda še toliko večja, ker bo treba zaščititi in vzdrževati drevesa enako kot v »normalnem« letu. »Stroškov si zaradi tega ne bomo mogli zmanjšati, saj moramo drevesa ohraniti v ustrezni kondiciji,« je poudaril sadjar.
Kmetija Šerbinkovih sodi med tiste, ki jih je pozeba najbolj prizadela. »Od ministrstva za kmetijstvo pričakujem, da nas bodo obravnavali individualno, ne pa da bodo krili le neko povprečno škodo,« je dejal Svečinčan. »Tudi pri potresu se vsi oškodovanci ne obravnavajo enako, saj so se nekomu porušile vse zgradbe, komu drugemu pa samo en objekt. Ne moreš vseh metati v isti koš.«
Simona Hauptman, vodja svetovalne službe Kmetijsko-gozdarskega zavoda Maribor, si je prišla včeraj ogledat razmere na teren. Že na prvi pogled je videla, da se bo škoda merila v milijonih evrov. »Prehajamo iz ene elementarne nesreče v drugo,« je zavzdihnila svetovalka. Natančnejšo sliko o posledicah pozebe si bo mogoče ustvariti čez teden ali dva. Že zdaj pa je mogoče oceniti, da bodo kmetijsko-vinogradniške kmetije na območju Podravja utrpele od 10- pa tudi do 90-odstotni izpad pridelka, odvisno od sort in leg njihovih vinogradov ter nasadov. Najbolj so prizadeti tisti v nižinah, kjer se je ponekod temperatura spustila na kar minus šest stopinj Celzija.
Skoraj povsem so uničeni pridelki orehov, veliko škode je na vseh koščičastih in pečkatih sadnih sortah, je ugotavljala Hauptmanova. Polarni zrak in sneženje sta uničila tudi vse zgodnje posevke in nasade poljščin, ponekod je pozebla koruza, lom pa je hudo prizadel gozdove, v katerih se še zmeraj poznajo posledice predlanskega žledoloma. Precejšnjo gmotno škodo je sneg povzročil tudi v mariborskem mestnem parku. Ker padajoče odlomljene veje ogrožajo sprehajalce, so ga včeraj preventivno zaprli.
