Umetna trebušna slinavka, kot rečejo napravi, ki nadzoruje raven glukoze v krvi pri bolnikih s sladkorno boleznijo tipa 1 in samodejno prilagaja odmerke inzulina, ki jih dovaja v telo, bo najverjetneje na voljo do leta 2018, je dobra novica, objavljena nedavno v reviji Evropskega združenja za raziskovanje diabetesa Diabetologia.
»V zadnjem desetletju smo dosegli pomemben napredek pri prenosu umetne trebušne slinavke iz laboratorijskih v pogoje realnega življenja. Z interdisciplinarnim sodelovanjem so raziskovalne skupine po vsem svetu dosegle napredek pri izpopolnjevanju tovrstnih naprav, zato bo ta tehnologija v prihodnosti zagotovo ponudila alternativo obstoječim inzulinskim črpalkam oziroma večkratnemu injiciranju inzulina na dan,« sta prepričana avtorja članka dr. Roman Hovorka in dr. Hood Thabit z Univerze v Cambridgeu, Velika Britanija.
Sistem zaprte zanke
Zdravljenje sladkorne bolezni stremi k razvoju črpalke, ki bo znala v vseh situacijah samodejno poskrbeti za uravnavanje krvnega sladkorja in bo tako popolnoma nadomestila delovanje zdrave trebušne slinavke. Tehnologija, ki je trenutno na voljo bolnikom, omogoča, da črpalka dovede inzulin v telo bolnika po tem, ko posebna naprava izmeri koncentracijo glukoze v krvi, vendar sta ti dve komponenti ločeni. Če komponenti združijo v tako imenovano zaprto zanko, govorimo o umetni trebušni slinavki.
Umetna trebušna slinavka bi rešila tudi problem variabilnosti potrebe po inzulinu med različnimi posamezniki pa tudi pri posamezniku samem – v enem dnevu lahko sladkorni bolnik potrebuje le tretjino običajnih odmerkov inzulina, naslednji dan pa že trikrat večje odmerke kot ponavadi. To je odvisno od prehrane, telesne dejavnosti in drugih dejavnikov. Uravnavanje vseh teh dejavnikov zelo obremenjuje bolnike, ki morajo neprestano spremljati nivo glukoze v krvi, da preprečijo stanje s preveč sladkorja v krvi (hiperglikemijo) ali premalo (hipoglikemijo). Oba zapleta lahko povzročita okvaro krvnih žil in živčnih končičev.
Alternativo umetni trebušni slinavki predstavljata presaditev trebušne slinavke ali samo beta celic iz trebušne slinavke, ki proizvajajo inzulin. Tehnike teh posegov se sicer izboljšujejo, vendar morajo bolniki po presaditvi jemati zdravila za zaviranje imunskega sistema. Umetna trebušna slinavka v obliki naprave bi težavi – velik kirurški poseg in uporabo imunosupresivnih zdravil – zaobšla.
Nevarnost hekerskih vpadov
Raziskovalci po vsem svetu trenutno rešujejo vprašanja, kot so hitrost delovanja oblik inzulina, ki se uporabljajo, zanesljivost, natančnost monitorjev za merjenje koncentracije glukoze v krvi pa tudi kako zagotoviti zaščito naprav pred hekerji. Naprave s tehnologijo zaprte zanke so namreč lahko izpostavljene kibernetskim nevarnostim, kot je poseg v brezžične protokole in nepooblaščeno pridobivanje podatkov. Zato je nujna vzpostavitev varnih komunikacijskih protokolov, opozarjata avtorja.
Učinkovitost različnih oblik umetne trebušne slinavke so preizkusili v številnih kliničnih študijah v različnih okoljih, kot so tabori za otroke z diabetesom, pa tudi v resničnem življenju doma. Mnoge od njih so pokazale enako dober ali celo boljši nadzor glukoze, kot to dosežejo z uporabo obstoječih tehnologij, in to brez potrebe, da bi bolnik glukozo stalno nadzoroval.
Kdaj bo umetna trebušna slinavka dejansko na voljo za uporabo, je odvisno tudi od tega, kako hitro bodo uporabo odobrile regulativne inštitucije. Ameriška Zvezna agencija za hrano in zdravila (FDA) že pregleduje eno predlaganih naprav in bi uporabo lahko odobrila v naslednjem letu. Tudi pri britanskem Nacionalnem inštitutu za raziskave v zdravstvu (NIHR) so sporočili, da je mogoče avtomatizirane sisteme zaprte zanke na (evropskem) trgu pričakovati do konca leta 2018.
Opozarjajo, da bo treba zagotoviti tudi edukacijo zdravstvenih delavcev, ki bodo bolnikom zagotavljali klinično oskrbo, da bo uporaba naprav učinkovita in varna. Določiti bo treba tudi stroškovno učinkovitost novega načina zdravljenja sladkorne bolezni, katerim bolnikom ga bodo omogočili in kako bo to finančno urejeno. V oceno bremena upravljanja bolezni in hipoglikemije je treba vključiti ne samo običajne kriterije, kot je urejenost krvnega sladkorja, pač pa tudi kriterije, kot so kakovost življenja, opozarjata avtorja članka.
V prihodnje bo treba tudi raziskati, katerim skupinam bolnikov lahko najbolj koristi uporaba umetne trebušne slinavke. Tako že poteka vrednotenje sistemov zaprte zanke pri otrocih, nosečnicah in hospitaliziranih bolnikih, ki so doživeli epizodo hiperglikemije. lo
