Neprijetno novico sta pred dnevi prejela zakonca Šraj, ki nasprotujeta gradnji daljnovoda, speljanega komaj 20 metrov od njune zasebne klinike Rimska čarda v Puconcih. Upravna enota Murska Sobota je namreč izdala sklep, ki bo v primeru pravnomočnosti dopustil Elektru Maribor dokončanje elektroenergetske naložbe.
»Sklep upravne enote temelji na državnem lokacijskem načrtu, v katerem so spregledali naš legalno zgrajeni objekt, ki je ob času sprejema že imel uporabno dovoljenje in je bil zaveden v uradnih evidencah geodetske uprave,« je ogorčen Šraj. »Po vsej verjetnosti so ga namerno spregledali zato, ker se jim ni več ljubilo spreminjati lokacijskega načrta po slabem načrtovanju, ki je trajalo devet let.«
Brez daljnovoda lokomotive nimajo elektrike
Spor zaradi gradnje daljnovoda, ki sta ga sprožila Šrajeva, je bil ključni dejavnik državne blamaže z naložbo v moderniziran in elektrificiran železniški odsek Pragersko–Hodoš. Čeprav so na junijski svečani otvoritvi proge razglasili, da so na tem odseku dizelske lokomotive postale zgodovina, so in bodo še nekaj časa ostale najpomembnejši pogon tako za potniške kakor tudi za tovorne vlake.
Za pomnožitev sodobnih električnih prevozov na tem 109 kilometrov dolgem odseku, za modernizacijo katerega sta država in Evropska unija odšteli 465 milijonov evrov, železničarji nimajo niti dovolj lokomotiv niti dovolj električne energije.
Na odseku med Mursko Soboto in Hodošem je ta čas na voljo le sedanji zastareli daljnovod, ki je ob preobremenitvah podvržen izpadom. Zato med Pragerskem in Hodošem trenutno vozijo le en mednarodni potniški vlak in štirje tovorni z električnimi lokomotivami. Novi 14-kilometrski daljnovod med Mursko Soboto in Mačkovci je Elektro Maribor začel graditi septembra lani – uspelo mu je postaviti vseh 63 stebrov.
Dokončanje 7,3 milijona evrov vredne naložbe je onemogočilo upravno sodišče, ki je dalo prav Šrajevima in delno razveljavilo gradbeno dovoljenje. To je storilo na podlagi sodbe ustavnega sodišča, ki je februarja ugotovilo neustavnost določila energetskega zakona, po katerem je vlagatelj v javnem interesu lahko dobil gradbeno dovoljenje že, če je pristojni organ začel postopke za pridobitev služnosti v javno korist. Postopek omejitve lastninske pravice mora biti namreč pravnomočno končan in šele potem lahko ministrstvo izda novo gradbeno dovoljenje.
Z novo odločbo upravne enote o omejitvi lastninske pravice je Elektru Maribor uspelo premagati to pravno prepreko. Šrajeva napovedujeta pritožbo. Če bo potrebno, bosta svoj prav dokazovala tudi v najvišjih evropskih ustanovah. »Nezaslišano je, da se evropska sredstva porablja za projekte, ki kršijo človekove pravice,« kritizira Šraj.
Važni so papirji, ne realno stanje
Upravna enota Murska Sobota je v najnovejši odločbi presodila, da je vpliv elektromagnetnega sevanja daljnovoda na objekt klinike Rimska čarda v zakonsko dopustnih mejah, je poročal časnik Delo. Z okoliščino, da je objekt stal, preden je bil zarisan državni lokacijski načrt, se upravna enota vsebinsko sploh ni ukvarjala. V ministrstvu za okolje in prostor svoj prav utemeljujejo z okoliščino, da je bilo sporno zemljišče še leta 2010 po dejanski rabi kmetijsko zemljišče in da naj zato vrisana trasa glede na elektromagnetno sevanje ne bi bila sporna.
A v realnosti tam stoji zasebna klinika, v njeno neposredno bližino pa država umešča elektromagnetnega onesnaževalca. »Odgovorni so imeli dovolj časa, da bi z majhnimi ukrepi poskrbeli, da Rimska čarda ne bi bila v vplivnem območju daljnovoda. Vse nadaljnje aktivnosti odgovornih pa se gibljejo samo v smeri, kako pristransko prikazovati, da napak ni bilo,« pravi Šraj.
Elektro Maribor ne namerava spremeniti projekta, gradil bo v skladu z veljavnim lokacijskim načrtom. »Družba si ne more dovoliti, da se ne bi držala okvirov, definiranih v teh dokumentih,« so sporočili.
