»Bančne skrivnosti so nedotakljive,« je v pismu specializiranemu državnemu tožilstvu sporočil predsednik Evropske centralne banke Mario Draghi. Z zaplembo računalnika prvega moža Banke Slovenije Boštjana Jazbeca naj bi namreč slovenski kriminalisti v roke dobili zaupne podatke ECB.
Na generalni policijski upravi so jasni. »Banke Slovenije kot pravne osebe javnega prava pred izvajanjem hišnih preiskav v predkazenskem postopku ne ščiti noben poseben privilegij, enako velja tudi za njene uslužbence,« je pojasnil Drago Menegalija. Osumljenci niso nastopali v imenu Unije, temveč kot funkcionarji slovenske ustanove, pa tudi sicer uradniki in drugi uslužbenci Unije po določilih protokola št. 7, o privilegijih in imunitetah v EU za dejanja, storjena pri opravljanju uradnih dolžnosti Unije, na katerega se sklicuje Draghi, uživajo imuniteto le pred sodnimi postopki. To pa predkazenski postopek še ni.
BS ni želela izročiti dokumentov
»Do hišne preiskave ne bi prišlo, če bi Banka Slovenije v predhodnih postopkih policiji izročila vso zahtevano dokumentacijo,« je jasno povedal vodja specializiranega tožilstva Harij Furlan in dodal, da je policija že večkrat zahtevala omenjeno dokumentacijo, a da se takrat Banka Slovenije ni sklicevala na ECB. Preden so v sredo kriminalisti preiskali Jazbečevo pisarno in pozneje zaplenili njegov računalnik, je njegov pooblaščenec skušal preiskavo prekiniti. »Z ugovorom sta bila pred začetkom hišne preiskave seznanjena državni tožilec in dežurna preiskovalna sodnica, ki je odredila, da se hišna preiskava izvede v obsegu, kot je bil predviden,« so pojasnili na policiji in dodali, da so policisti zasegli poslovne listine in elektronsko korespondenco v lasti Banke Slovenije in ne ECB.
Prvi mož specializiranega tožilstva Zvonko Fišer je Draghiju tudi že odgovoril, in sicer, da je bila hišna preiskava v BS opravljena v skladu z odredbo sodišča, zato njegovega poziva ne sprejema. »Draghi je napisal, da se ne želi vmešavati v predkazenski postopek. Na vprašanje, ali je to pritisk, je mogoče odgovoriti različno; to sicer ne bo vplivalo na naše odločanje,« je še dejal Fišer.
Draghijevo pismo je precej razburilo tudi Društvo malih delničarjev Slovenije. Kot pravijo, bodo resno preučili možnost kazenskega pregona prvega moža ECB. »Gre za neposredno vmešavanje v notranje zadeve Republike Slovenije. Banka Slovenije ni sveta krava in če je kaj storila narobe, morajo ustrezni organi to raziskati,« je jasen predsednik MDS Rajko Stanković. Nad dogajanjem pa je zaskrbljen tudi evropski poslanec in nekdanji predsednik računskega sodišča Igor Šoltes. »Skrbi me, da si Banka Slovenije domišlja, da je nedotakljiva, da pristojni organi ne smejo vpogledati v njeno delovanje... ECB ne more določati, kaj je v Banki Slovenije dovoljeno in kaj ne.« Šoltes je opozoril, da je Banka Slovenije že v preteklosti ravnala podobno, ko je računskemu sodišču skušala preprečiti dostop do podatkov.
Evropska ali slovenska zakonodaja?
Poraja pa se vprašanje, čigave so informacije in dokumenti Banke Slovenije, ki je vključena v sistem Evropske centralne banke, oziroma do kod seže imuniteta ECB in ali lahko nacionalni preiskovalni organi med preiskavo dostopajo do teh podatkov. »Delovanje Banke Slovenije ureja nacionalna zakonodaja, nad njo pa so tudi evropski pravni akti,« pojasnjuje direktor Združenja Bank Slovenije France Arhar. »Če sta nacionalna zakonodaja in mednarodno pravo v navzkrižju, kot se je zgodilo v tem primeru, potem prevlada mednarodna zakonodaja, a le, če je bila ratificirana v državnem zboru,« pravi Arhar. Draghi se namreč v svojem dopisu sklicuje na protokol št. 7, ki je del lizbonske pogodbe, ta pa je bila v državnem zboru sprejeta že leta 2008.
Eden vodilnih slovenskih ekonomistov Jože Mencinger soglaša, da ima ECB praktično nedotakljivo avtonomijo, na kar se sklicujeta tako Draghi kot Jazbec. »Ne vem, kaj bomo storili, predstavljam pa si, da bomo kmalu pokleknili pred ECB,« Mencinger ne skriva pesimizma, a je hkrati kritičen do argumenta »občutljivosti« podatkov ECB. »Podatki so občutljivi, če so novi. Posledice teh dejanj so se na gospodarstvu že poznale, tako da ni več razloga za skrivalnice.«
