Preiskovalci nacionalnega preiskovalnega urada so opravili hišne preiskave na štirih lokacijah – v Banki Slovenije, Novi Ljubljanski banki ter v dveh svetovalno-revizijskih hišah, Ernst & Young in Deloitte. V generalni policijski upravi so pojasnili, da preiskujejo sum zlorabe uradnega položaja ali uradnih pravic, pri čemer so osumljene štiri fizične osebe. Neuradno naj bi šlo za prvega moža Banke Slovenije Boštjana Jazbeca, nekdanjega viceguvernerja Janeza Fabijana, nekdanjo viceguvernerko Stanislavo Zadravec Caprirolo in vodjo projekta sanacije bank Tomaža Čemažarja. Žarišče preiskave je milijardna sanacija bank leta 2013, ko je državo vodila Alenka Bratušek, na čelu finančnega ministrstva pa je bil Uroš Čufer. Vlada Bratuškove je tedaj sprejela sporno novelo zakona o bančništvu, ki je omogočila izbris delničarjev in obvezničarjev bank; okoli 1300 posameznikov in 300 podjetij je takrat izgubilo 600 milijonov evrov. Bratuškova je v odzivu za Večer včeraj dejala, da je bila sanacija bank takrat nujna, sicer bi bila država na kolenih, premier Miro Cerar pa včeraj preiskave še ni želel komentirati.
Na hladnem (za zdaj) nihče
Policisti nikomur niso odvzeli prostosti, saj da za to (še) ni podanih zakonskih razlogov, utemeljeno pa sumijo, da so uradne osebe, ki so vodile postopke ugotavljanja domnevno negativnega kapitala v NLB, storile kaznivo dejanje zlorabe uradnega položaja ali uradnih pravic. »Zaradi takšnega ravnanja je banka pridobila veliko premoženjsko korist v znesku 257 milijonov evrov, ker so ji s tem prenehale obveznosti do njenih upnikov, imetnikov podrejenih obveznic in podrejenega dolga,« je pojasnil Drago Menegalija iz generalne policijske uprave.
V Banki Slovenije so že včeraj potrdili, da zoper nekatere njihove zaposlene poteka preiskava v predkazenskem postopku, a da zaradi interesa preiskave podrobnejših informacij ne morejo posredovati. Tudi iz Deloitta in NLB so sporočili, da so jih včeraj obiskali preiskovalci NPU, vendar po njihovih zagotovilih nihče izmed njihovih zaposlenih ni osumljenec v zadevi, zato postopka ne komentirajo. Ni pa izključeno, da se bo preiskava razširila tudi na koga od njih.
Epilog sage o izbrisanih obveznicah?
Milijardna sanacija bank je pred tremi leti temeljila na noveli zakona o bančništvu, nanj pa se je pri izbrisu podrejenih obveznic sklicevala tudi Banka Slovenije.
Ovadbo je na specializirano državno tožilstvo že sredi septembra 2014 vložilo Vseslovensko združenje malih delničarjev (VZMD); takrat so ovadili pet članov uprave NLB zaradi suma storitve kaznivega dejanja zlorabe položaja ali zaupanja pri gospodarski dejavnosti.
Spomnimo: NLB je v bilanci 30. septembra 2013 uradno izkazala pozitiven kapital v višini 835 milijonov evrov, Banka Slovenije pa je na isti dan ugotovila negativen kapital v višini minus 318 milijonov evrov. Na podlagi tega je centralna banka izbrisala vse delnice in podrejene obveznice NLB. Tudi mali delničarji in državni svet so vložili zahtevo za presojo ustavnosti teh ukrepov, ustavno sodišče pa trenutno čaka še na mnenje sodišča EU, ki naj bi bilo znano 19. julija.
»V društvu Mali delničarji Slovenije smo že pred dvema letoma in pol vložili kazensko ovadbo zoper NLB. Naša odvetnica zastopa imetnike finančnih instrumentov v vseh bankah, kjer so bili izvedeni ukrepi Banke Slovenije, s katero je bilo neposredno oškodovanih 100.000 ljudi, posredno – prek pokojninskih družb – pa še 500.000 državljanov,« je povedal predsednik MDS Rajko Stanković. Prepričan je, da je sodišče z izdanim sklepom o izvedbi včerajšnjih hišnih preiskav posredno pritrdilo njihovim navedbam, da sanacija bank ni potekala v skladu z zakonodajo.
