Voditelji 28 držav članic zveze Nato se bodo po dveh letih sešli na vrhu zavezništva, soočeni z razhajanji vzhodnega in južnega krila, z dilemami o nadaljnjih širitvah, s posledicami brexita ter z vprašanjem premajhnih vojaških proračunov držav članic. Vrh v Varšavi bo potekal danes in jutri. V imenu Slovenije se ga udeležuje premier Miro Cerar z delegacijo. To bo zadnji vrh predsednika ZDA Baracka Obame, ki ga bržkone čaka kakšno vprašanje o zmanjšani zavezanosti stari celini.
Bataljoni za Baltik in Poljsko
Vrh Nata poteka vsaki dve leti. Zadnji v Walesu je minil v senci Rusije, ki si je nekaj mesecev prej priključila Krim. Baltske države in Poljska vse odtlej potiskajo v ospredje vprašanje ruske grožnje, ki ji bo namenjena tudi glavna odločitev tega vrha. Voditelji bodo formalno potrdili napotitev dodatnih štirih bataljonov s skupno približno tri tisoč vojaki v Litvo, Latvijo, Estonijo in Poljsko. Tisti pod ameriškim poveljstvom gre v bližino strateško pomembne sto kilometrov dolge meje Poljske z Litvo, kar je edina kopenska vez baltskih držav in preostanka Nata. Če bi Rusija to mejo s silami iz Kaliningrada zasedla, bi kopensko odrezala Balte in njihove prestolnice dosegla v šestdesetih urah, denimo ocenjuje korporacija Rand. Tudi zato je v zadnjem času veliko govora o približevanju Finske in Švedske zavezništvu, kar bi razmerja v regiji spremenilo. Obe sta, pomenljivo, v Varšavi vabljeni na delovno večerjo, pretekli teden pa je Finsko obiskal ruski predsednik Vladimir Putin in pozval proti članstvu v Natu.
Zaradi močnih ruskih konvencionalnih sil želijo nekatere članice bolj izpostaviti jedrsko moč Nata, kar naj bi služilo kot opozorilo, Romunija pa želi mednarodne patrulje v Črnem morju.
Jug vidi grožnje drugače in drugje
Vse članice ruski grožnji ne pripisujejo tolikšne teže. Zlasti tiste na jugu, z Italijo in Turčijo na čelu, menijo, da se na ta račun zapostavljajo grožnje iz Afrike in z Bližnjega vzhoda. Na vrhu bodo sprejeli odločitev o napotitvi izvidniških letal awacs v boj proti Islamski državi in o Natovi pomoči pri vojaški misiji Sofija proti tihotapcem beguncev v Sredozemskem morju, ki jo vodi EU. Mogoče je, da se bo prav zaradi beguncev vnela razprava o solidarnosti, saj so vzhodne države, ki želijo pomoč Nata zaradi Rusije, bolj zaprte za begunce, ki najbolj obremenjujejo jug.
Pričakovati je tudi, da bo Nato načelno poudaril politiko odprtih vrat (pred članstvom je Črna gora), pri čemer pa potem ni držav, ki bi lahko kmalu vstopile. Potrdili naj bi tudi nov program urjenja sil v Iraku ter pomoč silam v Afganistanu. Obama je pred vrhom povedal, da bodo imele ZDA tam do konca njegovega mandata 8400 vojakov.
Slovenija najmanj za opremo
Govor bo tudi o porabi sredstev za obrambo, kjer je Slovenija po zadnjih podatkih pri dnu. Delež za obrambo naj bi članice postopno dvignile na dva odstotka BDP, Slovenija namenja 0,94 odstotka (še manj pa Španija, Belgija in Luksemburg). Z naskokom pri dnu je Slovenija pri deležu obrambnega denarja, ki gre za nakup opreme. Nato priporoča vsaj dvajsetodstotni delež, slovenski je 1,17 odstotka.
So pa tudi dvomi o upravičenosti primerjav le na podlagi BDP. Grčija obrambi namenja drugi največji delež BDP za Združenimi državami, Nemčija je na šestnajstem mestu. Če pa bi gledali nominalne zneske, Nemčija za obrambo porabi devetkrat več od Grčije. In če bi kot merilo vzeli porabo na prebivalca, bi Slovenija skočila za šest mest.
Brexitu ni mogoče uiti
Tudi nad tem vrhom bo visel oblak britanske odločitve za izstop iz EU, ki izgublja eno vojaško najmočnejših članic, ki pa je zavirala tesnejšo skupno evropsko varnostno in obrambno politiko. Ker pa takšna Natu ne bi bila všeč, je generalni sekretar Jens Stoltenberg takoj po brexitu poudaril, da EU in Nato tradicionalno nista imele želje pretesno sodelovati, »toda to se zdaj spreminja«. Na vrhu bodo Stoltenberg ter predsednika evropske komisije in evropskega sveta Jean-Claude Juncker in Donald Tusk podpisali sploh prvo skupno deklaracijo EU in Nata o krepitvi sodelovanja.
