Voditelji držav osemindvajseterice iz severnoatlantskega zavezništva, ki bodo na tokratnem vrhu v Varšavi prvenstveno prevetrili akcijski načrt pripravljenosti, bodo dvodnevno sestankovanje začeli z zasedanjem na temo okrepljene 360-stopinjske odvračalne in obrambne drže zavezništva. Gre za solidarnostno podporo članic pri odločitvah, ki se nanašajo na okrepitev mirovniških misij oziroma obrambne drže zavezništva.
Pogovarjali se bodo tudi o okrepljeni navzočnosti na vzhodu (pogovori bodo obsegali prihodnje odnose z Rusijo, Ukrajino in Gruzijo) ter o sposobnosti za soočanje s sodobnimi viri ogrožanja na vseh območjih, zlasti na jugu zavezništva (vključno s pomočjo Jordaniji, Iraku, Tuniziji in ob ustreznih pogojih tudi Libiji).
V kabinetu predsednika vlade napovedujejo, da bo premier Miro Cerar poudaril, da morata biti tako obrambna kot odvračalna drža Nata »dovolj fleksibilni, da se lahko pravočasno prilagodimo spremenjenemu varnostnemu okolju in se odzovemo na celoten spekter izzivov iz vseh smeri«. Glede okrepljene vnaprejšnje namestitve zavezniških sil na vzhodu pa bo Cerar jutri povedal, da mora biti ta »skladna s principi vojaške nujnosti, finančnih zmožnosti in vzdržljivosti sil«.
Cerar bo članice Nata spomnil na zavezo o obrambnih izdatkih
Na tej točki bo Cerar po napovedih iz njegovega kabineta države članice pozval, naj zato, da bi ohranili verodostojnost zavezništva kot celote, vse države članice izpolnijo valižansko zavezo o obrambnih investicijah in izdatkih. V isti sapi bo slovenski predsednik vlade Natu sporočil, da je njegova vlada v letošnjem letu ustavila nominalni padec obrambnih izdatkov. Še posebej bo po napovedih Cerar poudaril, da si država prizadeva za postopen dvig odstotka BDP, namenjenega obrambi, od leta 2018 naprej. Ta bo takrat po napovedih z obrambnega ministrstva znašal zgolj stotinko odstotne točke več (0,97 odstotka BDP), kot znaša trenutno (0,96 odstotka BDP).
Slovenija je sicer že dolgo izpostavljena ostrim kritikam Nata, ker ne izvršuje svojih zavez o financiranju obrambnega sistema v višini 2 odstotkov BDP in ker se, nasprotno, obrambni proračun že vrsto let znižuje.
Za obrambo dodatnih 17 milijonov evrov
»Seveda se lahko zgodi, da bo v primeru uspešne prodaje premoženja obrambnega ministrstva ta odstotek še malo višji,« pojasnjujejo v obrambnem ministrstvu. Ob tem so dodali, da je vlada nedolgo nazaj obrambnemu sistemu zagotovila dodatnih 17 milijonov evrov in pripravila predlog razreza proračuna za leto 2017, ki pomeni nominalno povečanje za skoraj 22 milijonov evrov.
Cerarjeva vlada je torej po dolgem obdobju suhih krav v obrambnem resorju obrambni proračun, ki trenutno znaša 347.897.336 evrov, nominalno povečala za 17 milijonov evrov, sredstva za to pa so po pojasnilih naših virov iz obrambnega ministrstva napaberkovali iz migrantske krize (dodatna sredstva vojski zaradi pomoči na meji), razprodaje premoženja in povračil iz mednarodnega udejstvovanja SV.
Sprejeti proračun slovenskega obrambnega sistema za prihodnje leto je za 4,7 milijona evrov nižji od letošnjega, a rebalans državnega proračuna bo po zagotovilih odgovornih iz obrambnega ministrstva sredstva za obrambo dvignil na dobrih 365 milijonov evrov, k temu bo država leta 2018 primaknila še 9 milijonov evrov, s čimer se bo BDP, namenjen obrambi, naposled premaknil za zgoraj omenjeno stotinko odstotne točke.
Cerar: Nato in EU morata ostati strateška partnerja
Jutrišnje Cerarjevo stališče glede ruske politike in njene aktivnosti v odnosu do Nata bo podobno, kot ga slovenska zunanja politika ponavlja že ves čas: »Ruska politika zahteva skrajno pozornost zavezništva in umirjeno, a odločno odzivanje. Dvotirni pristop z obrambno in odvračalno držo na eni in dialogom na drugi strani v danem trenutku še vedno najbolje služi interesom Nata, saj verjamemo, da se s pomočjo dialoga lahko izognemo nesporazumom in nepotrebnim zaostritvam ter dolgoročno spodbujamo razumevanje in predvidljivost v odnosih z Rusijo.«
Cerar bo v imenu države na vrhu zavezništva podprl konkretnejše delovanje Nata na jugu v smislu pomoči pri razvijanju obrambnih zmogljivosti. »Zagovarjamo namreč krepitev programov izgradnje zmogljivosti v šibkih državah kot način projiciranja stabilnosti brez napotitve sil. Nadaljevanje sodelovanja z Evropsko unijo je tukaj ključnega pomena,« so sporočili iz kabineta predsednika vlade.
Dodali so še, da je glede na to, da sta Nato in EU strateška partnerja, ki se soočata s skupnimi izzivi in grožnjami, si delita vrednote ter v veliki meri tudi članstvo, njuno tesnejše sodelovanje logično in nujno. Premier naj bi povedal tudi, da Slovenija podpira nadaljnje napore mednarodne skupnosti v Afganistanu, prav tako kot podpira suverenost in teritorialno integriteto Gruzije ter iskanje novih možnosti sodelovanja Nata s to državo.
