„V poslu se mi zdi ključnega pomena zavedanje, da prav nič ni podarjeno. Podjetnik mora biti sam sposoben idejo, za katero sploh ni nujno, da je nekaj revolucionarnega, lahko je le nadgradnja že znanega, čim bolj učinkovito stržiti. Poleg tega ne gre brez opolnomočenja sodelavcev. Njim moraš zaupati in jim s tem predati tudi odgovornost. Le tako podjetje lahko raste. Saj veste: politiki delajo privržence, liderji pa nove liderje. Sam si prizadevam, da v podjetju oblikujemo liderje in ne sledilce. Vsak naš ključni sodelavec lahko že jutri povsem samostojno vodi svoje podjetje. To je tudi moj cilj in moje zadovoljstvo. Moraš pa seveda zato imeti zdravo mesto samozaupanja. Za pravega podjetnika je značilna tudi vztrajnost in usmerjenost v trajnostni razvoj podjetja, pravi Janez Škrabec, direktor RIKA, ki bo po prebidevanjih letošnje leto zaključilo z okoli 100 milijonov evrov prihodkov.
Rikovi prihodki se bodo konec leta približali 100 milijonom. To gre pripisati predvsem pospešeni gradnji hotela Kempinski v Minsku, ki naj bi prinesel 20 milijonov evrov prihodkov. Števila zaposlenih pa vseeno ne boste povečevali.
Smo inženiring podjetje in močni v trženju. V inženiringu imajo projekti dolgo inkubacijsko dobo, njihova izvedba pa nato traja najmanj eno leto. Tudi zato so obdobja, ko imamo sklenjenih veliko pogodb, pa še nedokončane posle, ali pa veliko izvajalskih del, pa za naprej malo pogodb. A na srečo je sedaj čas, ko je obojega veliko – veliko dela in veliko prilivov. Prepričan pa sem, da bomo še boljši, kot smo napovedali. Sam se sicer ne oziram preveč po kvantitativnih uspehih oziroma si ne postavljam preštevilčnih ciljev, saj veste človek obrača, bog pa obrne. Verjamem, da delamo po najboljših očeh in uspeh ne sme izostati.
Imate pa prav - število zaposlenih ne bo bistveno raslo. Sam sem pri tem zelo konzervativen. Smo vitka organizacija in prav zato morebitni radikalni padec prihodkov na poslovanje ne vpliva. Do sedaj še nismo odpuščali in tudi bonitete sodelavcem ohranjamo ves čas, tudi v obdobjih, ko nam gre slabše ali na isti ravni. A slabih let nas ni strah, ker smo na vse okoliščine pripravljeni. Podjetje se mora, ko je v dobri kondiciji, pripravljati na slabše čase. Pomembno je, da z distanco gledamo na boljša in slabša obdobja; v slednjih ne smeš preveč zategovati in v dobrih ne preveč zapravljati.
Je Evropa v obdobju sedmih suhih krav in bo sledila rast?
Bojim se, da bomo imeli dvakrat takih sedem sušnih let.. Evropa je lahko tako dobro živela kot imperialna sila, k nam so se stekale dobrine in denar z vseh koncev sveta. Zdaj se bomo morali privaditi na nove pogoje in vprašanje je, če si bo Evropa lahko sploh povrnila svojo nekdanjo moč. Poglejte le Portugalsko, nekoč izjemno imperialno silo. Sedaj portugalski inženirji hodijo kot mezdni delavci delat v svojo bivšo kolonijo Angolo, ki se je osvobodila pred dobrimi 20 leti. Poglejte evropske prestolnice. Ko se človek sprehodi izven turistično najbolj obleganih delov mesta, vidi, da mesta v resnici umirajo. Koncept evropskega „wellfare state“ je po mojem mnenju pred propadom, saj je cela Evropa bankrotirana. Želel bi si, da bi bila naša priložnost vsaj v tem, da bomo znali privabiti nove vsebine na staro celino in ji tako vdihniti novo življenje. Tako sta začeli tuje investitorje privabljati Grčija in Madžarska, sledila je Španija, jutri bo po tej poti šla Portugalska. Upam, da lahko vsaj tako revitaliziramo Evropo.
K uspehu verjetno veliko pripomore dejstvo, da ste po dejavnostih izjemno diferzificirani.
Res je. Snujemo in delujemo na področju avtomobilske industrije, tu se lahko pohvalimo z dolgoletnimi izkušnjami dobave tehnološke opreme za gigante avtomobilske industrije iz nekdanje Sovjetske zveze. Z lesenimi hišami smo se vpisali med referenčne ponudnike v Evropi, na področju energetike smo se uveljavili z izgradnjo HE Sv. Petka, trenutno gradimo več centrov za ravnanje z odpadki po Sloveniji.... Smo vpeti tudi v konzorcij podjetij, ki so opremila vse cestne predore v Sloveniji, obetajo se nam tudi nekaj energetskih projektov v Sloveniji. So obdobja, kjer beležimo uspehe v eni panogi in na drugih manj. Trenutno nam gre dobro na okoljevarstvenem področju. Tudi s trgi je tako - enkrat je eden bolj vitalen, drugič drugi.
Vaši ključni trgi ostajajo Rusija, Ukrajina, Belorusija in države nekdanje Jugoslavije. Kaj pa novi trgi?
Naše prioritete so predvsem trgi nekdanje Sovjetske zveze pa tudi nekdanje Jugoslavije. Pri nas vsi govorimo rusko, imamo močna predstavništva v Moskvi, Minsku in Kijevu. Zaradi poslovanja s temi trgi pa smo močno vpeti tudi na zahod, saj prodajamo opremo zahodnih proizvajalcev, kot so na primer Kuka, Walter, DMG, Heller, Emag, Grupa Mag, na rusko tržišče. Naša prednost je v tem, da lažje razumemo zahod kot Rusi, kar nam priznavajo tudi naši ruski, beloruski in ukrajinski partnerji. Na teh tržiščih bomo tudi v prihodnje krepili svojo pozicijo. Nimam pa predsodkov do nobenega trga. Odprti smo za druge izzive. Kdorkoli pride k meni z dobro in uresničljivo idejo, ga bom poslušal, morda dal celo priložnost.
V izvedbo ponavadi večdeset milijonskih projektov vedno vpenjate tudi slovenske izvajalce. Tako so pri gradnji Kempinskega 40 odstotkov poslov dobila slovenska podjetja. Kako pomembno je torej tovrstno povezovanje? Nekatere gazele namreč opozarjajo, da je tega premalo in da so zato pri sodelovanju na mednarodnih razpisih premalo močne.
Povezovanje seveda je zelo pomembno; ves čas moraš graditi odnose. Vendar bi rad poudaril, da delujemo po principu "ad hoc« sodelovanja, torej sodelovanja, ki so vezana na izvedbo določenega projekta. In vsakič sem vesel, da na slovenskem trgu najdem dovolj vrhunskega znanja, ki ga vpnemo potem v izpeljavo naših mednarodnih projektov. Kakovost slovenskega znanja nam zagotavlja, da na tujih trgih res lahko ponudimo vrhunske proizvode in storitve. Riko je integrator; med nami in sodelujočimi slovenskimi podjetji je tudi visoka stopnja zaupanja, kar zame predstavlja pravo vrednoto. Je pa tudi res, da so naša podjetja premalo internacionalizirana. Saj vidite, kaj se je zgodilo z našim gradbeništvom. Osredotočenost na slovenskih trg je bila zanj pogubna.
Ali bi morala država pomagati pri internacionalizaciji podjetij?
Če sem iskren, mene država sploh ne zanima. Sam sem prepričan, da mora vsak odgovornost prevzeti nase. Zavedam se, da je veliko ljudi v stiski, a le kričanje in tarnanje ne bo prineslo rešitev. Potrebujemo bolj podjetniški način razmišljanja. Tudi mi podjetniki vsak dan iščemo nove ideje, nove rešitve, kaj lahko ponudimo trgu. Če pa kaj prenašam na pleča države, je to okrepitev Slovenske izvozne družbe, ki nam je izvoznikom v veliko pomoč, in zagotavljanje boljše bonitetne ocene države. Do nje pa ne bomo prišli brez reform in enotnosti politike. Žal zaradi »državne« birokracije tudi ne uspemo niti počrpati evropskega denarja, ki nam je na voljo.
Bi pritrdili mnenju indijskega investitorja in ustanovitelja Startup Islandija Bala Kamallakharana, da naj „vodijo“ državo gospodarstveniki, ki imajo vizijo in jasne cilje, državni aparat oziroma politika pa naj postavi pogoje za to?
Prosvetljena avtokracija je zagotovo najboljša oblika vladavine. A prosvetljeni avtokrati se izrodijo in po desetih letih uničijo vse, kar so zgradili. Zato je demokracija potrebna. Singapur je voden manj politično in bolj podjetniško in skozi vsa desetletja beleži rast. Tudi Islandija je več kot očitno prežeta s podjetniškim duhom. Tudi njihov predsednik je nedavno dejal, da je prav, da se je finančni sektor sesul, saj je bil košat kot hrast, pod njim pa žal ni raslo nič. Zdaj so ta hrast posekali in vzklilo je veliko novih podjetij, med njimi tudi veliko skritih zmagovalcev, kot jih definira dr. Hermann Simon. Islandija je svojo nišo našla tudi v geotermalni energiji, ki jo je izjemno lepo povezala s turizmom. In kar je zelo pomembno: Islandci mislijo, da so središče sveta! A ne narcistično in zaslepljeno, temveč čisto pragmatično – iz otoka lahko oskrbijo vse dele sveta. Pomislite le na to, da ima Islandija 300 tisoč ljudi, letališče pa je tako veliko kot dunajsko.
Kakšen je pravzaprav ruski trg? Nekateri podjetniki pravijo, da od pogovorov do sklenitve posla preteče vsaj eno leto?
Mi delamo na njem 20 let na 20 let podlage, pa se še moramo za posel vsak dan pošteno boriti in na novo pogajati. Sicer pa je vsak trg zahteven. Nekoliko lažje je, če si se s svojim produktom že kje dokazal. A zavedati se je treba, da v Evropi ne moremo več rasti, lahko pa rastemo v navezavah na BRIK države. Od njih bi najbolj priporočil Rusijo. Tako ali drugače nam je najbližje. Rusko gospodarstvo je zelo dinamično in od tebe zahteva sposobnost izjemnega prilagajanja. Seveda pa lahko nagovarjaš katerikoli trg, a moraš zelo dobro opraviti svojo domačo nalogo, trg raziskati in dobro vedeti, zakaj želiš prav tja. Če hočeš, da boš v določeni državi uspel, se moraš vanjo pravzaprav zaljubiti.
Jernej Barbič, profesor na Univerzi v Južni Karolini, ki ga je revija Technology Rewiev uvrstila med najboljših 35 svetovnih inovatorjev, mlajših od 35 let, je na Poslovni konferenci Portorož poudaril, da Slovenija potrebuje 20 do 30 uspešnih statup podjetij. Država mora ustvariti zakonodajo, ki podpira startupe, pravi.
Ne sprašujem, komu na primer smo prodali slovenska podjetja, pač pa se sprašujem, kam namenjamo naš denar. Sem proti administrativnemu urejanju, a vseeno sem že predlagal ob neki priložnosti, da zapišemo v zakon, da od prodaje državnih deležev v slovenskih podjetjih namenimo vsaj 10 odstotkov za sklade tveganega kapitala. Priporočil sem tudi že, da bi po vzoru »1000 novih raziskovalcev«, ki je kot model obstajal že v 80-ih letih, država organizirala akcijo ustanavljanja 1000 novih start up podjetij. Skladi tveganega kapitala so nujno potrebni, potrebno pa je vzeti tudi v zakup, da veliko projektov tudi propade. Žal imamo v naši kulturi preveč predsodkov in odklonilnih odnosov do propadov; spremlja jih nepotrebna negativna publiciteta, včasih celo neutemeljeno prilepljeni sumi korupcije... Ko z vsem tem etiketiramo startupe, jim naredimo nepotrebno škodo.
Sami se torej ne vidite kot vlagatelj v start-up?
Moja prednostna naloga je konsolidacija naših podjetij. Jaz vsak dan delam v startupu. (smeh) Vsak nov projekt je zame startup.
Kje bo RIKO 2020?
O tem sploh ne razmišljam. To me ne zanima. Je pa res, da si že od otroštva želim, da bi bil RIKO podjetj takega formata, kot je bil Smelt. Sicer si ne domišljam, da ga bomo res dosegli, a primerjava z njim je zame prava spodbuda.
